VSL sklep III Cp 2254/2005

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu
(2. in 3. točka izreka) razveljavi in zadeva vrne v tem delu sodišču
prve stopnje v nov postopek.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru

in sklep o izvršbi opr.štev. In 04/00036 in I 04/00324 z dne

19.5.2004 spremenilo tako, da zakonite zamudne obresti od glavnice

tečejo od 17.9.2003 do plačila. V ostalem je ugovor kot neutemeljen

zavrnilo. Odločilo je še, da dolžnik sam trpi stroške ugovornega

postopka.

Zoper navedeni sklep, kolikor je bil ugovor zavrnjen in odločeno o

stroških ugovornega postopka vlaga pritožbo dolžnik. Uveljavlja vse

pritožbene razloge. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep

spremeni ter izvršbe ne dopusti, podrejeno pa da sklep razveljavi ter

zadevo vrne v ponovno obravnavo. Poudarja, da je bilo dokazno breme

uporabljeno izrazito v breme dolžnika in ne upnika, ki je v močnejšem

položaju. V spornem primeru ne gre za izvršbo na podlagi izvršilnega

naslova. Zahteva, da mora dolžnik predložiti dokaze v zvezi z

ugovorom zastaranja pomeni neenako obravnavanje stranke v postopku.

Dolžnik je ugovor zastaranja obrazložil. Čas izpolnitve obveznosti bi

moral določati izvršilni naslov. Ker čas ni določen, se postavlja

vprašanje primernosti izvršilnega naslova. Če sodišče meni, da

izvršilni naslov ne ustreza predpisanim standardom, bi moralo

angažirati ustreznega izvedenca. Pritožnik predlaga postavitev

izvedenca finančne stroke. Sodišče bi moralo razpisati narok, kjer bi

se dolžniku dala možnost dodatno pojasniti ugovor. Ker je takšno

možnost dalo upniku v prvem postopku, bi jo moralo dati tudi dolžniku

v drugem postopku. Kopija oddajne knjige tudi ni relevanten dokaz, da

je v resnici obvestil dolžnika o odstopu od pogodbe. Zato je zmotna

tudi odločitev o teku obresti. Pravno zmoten je tudi zaključek, da se

za odstop od pogodbe šteje datum oddaje domnevne odpovedi. ZOR

namreč predvideva prejemno teorijo. Ker ni ugotovljena vročitev

odpovedi je tako tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče storilo v

pritožbi vsebinsko očitano bistveno kršitev določb izvršilnega

postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom

ZIZ, saj je v ponovnem postopku odločilo, ne da bi razpisalo in

izvedlo narok za glavno obravnavo. Pritožnik utemeljeno opozarja, da

mu s tem sodišče prve stopnje ni dalo možnost, da pojasni ugovor

zastaranja in predlaga ustrezne dokaze. Sodišče prve stopnje je tako

nepravilno dolžniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in

zato preuranjeno zaključilo, da dolžnik ugovora zastaranja ni

dokazal. Zato je moralo sodišče druge stopnje ugoditi pritožbi,

razveljaviti sklep v izpodbijanem delu in zadevo v tem delu vrniti v

nov postopek (3.točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366.

členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razpisati narok in

odločiti o dolžnikovem predlogu za postavitev izvedenca finančne

stroke, katerega pritožnik predlaga sicer šele v pritožbi, pritožbeno

sodišče pa ocenjuje, da še vendarle pravočasno, torej iz razlogov, ki

niso na strani dolžnika (člen 337/1 ZPP). Prvostopno sodišče je

namreč dosedanji postopek vodilo tako, da je za izkazovanje

zapadlosti anuitet kredita in njihove višine dokazno obremenjevalo

upnika. Ko je bil prvi sklep prvostopnega sodišča razveljavljen z

odločbo pritožbenega sodišča in v njej podano stališče, da je dokazno

breme v zvezi z ugovorom zastaranja na strani dolžnika, pa je

prvostopno sodišče dolžniku z nerazpisom naroka in takojšnjo ponovno

odločitvijo odvzelo možnost trditveno in dokazno utemeljiti svoj

ugovor v smeri napotkov pritožbenega sodišča, ki dotedanjemu

materialno procesnemu vodstvu prvostopnega sodišča ni pritrdilo

(primerjaj razloge sklepa pritožbenega sodišča opr.štev. III Cp

34/2005, z dne 2.2.2005). Dolžnik torej do sedaj brez svoje krivde ni

ustrezno substanciral trditev in predlagal ustreznih dokazov, s

katerimi bi utemeljil svoj ugovor zastaranja.

Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sklepa zaradi

storjene bistvene kršitve določb izvršilnega postopka, se z drugimi

pritožbenimi trditvami ni ukvarjalo.