VSL sklep I Cp 2021/04
ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.2021.04Področje: dedno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Sodišče prve stopnje je dalo dedinji 30 dnevni rok, da se izjavi o
ločitvenem zahtevku pritožnika. Te izjave dedinje, ki ji je priložila
tudi dokazne listine, pa ni vročilo pritožniku pred izdajo sklepa, s
katerim je zavrnilo njegov ločitveni zahtevek, ampak šele po njegovi
izdaji.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v
odločitvi o predlogu H., d.o.o., za ločitev zapuščine in se zadeva v
tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predloga upnikov M. Ž. in
H., d.o.o. za ločitev zapuščine od premoženja dedičev.
H., d.o.o. (v nadaljevanju pritožnik) je proti takšni odločitvi
vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse formalno
opredeljene pritožbene razloge. Predlaga, da se ugodi njegovemu
predlogu za ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Meni, da iz
predloženih računov in sklepa o izvršbi izhaja, da ima terjatev zoper
zapustnika in ne morda zoper družbo. Listine, ki jih je sodišču
predložila dedinja I. K., ne dokazujejo nasprotnega. Sodišče tudi že
razpolaga s pravnomočnim sklepom o dovolitvi izvršbe zoper zapustnika
in je dejansko o njegovi obveznosti že pravnomočno odločeno. Kdo je
zavezanec ne more biti nobenega dvoma in gre le še za vprašanje
poplačila. Tudi pogodba je bila sklenjena med upnikom in zapustnikom.
Teh in dodatnih pojasnil do sedaj sodišču ni mogel posredovati, saj
je vlogo dedinje prejel šele po izdaji sklepa.
Dedinja I. K. je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.
Vztraja, da se je zapustnik s pritožnikom dogovarjal o izvedbi del
kot direktor podjetja K., d.o.o.. Tudi iz listin, ki jih prilaga k
pritožbi ni razvidno, ali so bila dela oziroma material opravljena
oziroma dobavljena. Glede na dejansko stanje delavnice, ki ni niti
pod streho, se dedinji poraja dvom, da dogovorjena dela s strani
upnika niso bila opravljena. Navaja še, da zapustnik sklepa o izvršbi
ni nikoli prejel, pravnomočen pa je ostal na dan njegove smrti.
Pritožba je utemeljena.
Iz podatkov spisa in iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je pritožnik
pravočasno zahteval ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Ti so na
zapuščinskem naroku dne 4.6.2004 zahtevali 30-dnevni rok, da se
izjavijo o ločitvenem zahtevku. Sodišče je njihovemu predlogu ugodilo
in dne 21.10.2004 prejelo pripravljalno vlogo dedinje I. K., v kateri
je prerekala pritožnikovo trditev, da ima terjatev do zapustnika
oziroma do B. K. - M..., izdelava aluminijastih okvirjev in montaže,
s.p., ampak da ima terjatev do podjetja K. d.o.o., katerega družbenik
je bil zapustnik. Pripravljalni vlogi je priložila ponudbo
pritožnika, ki jo je naslovil na podjetje K., d.o.o. in listino, iz
katere naj bi bilo razvidno, da je investicijo v gradnjo delavnice
vodilo podjetje K., d.o.o.. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim
sklepom v celoti sledilo navedbam omenjene dedinje, da gre za
terjatev do pravne osebe oziroma K. d.o.o., ne pa za terjatev do
zapustnika in zato pritožnikov predlog za ločitev zapuščine od
premoženja dedičev zavrnilo. Takšna odločitev pa je obremenjena s
kršitvijo pritožnikove pravice do kontradiktornega postopka.
Po določilu 5. člena Zakona o pravdnem postopku, ki ga je treba v
skladu z 163. členom Zakona o dedovanju uporabljati tudi v
zapuščinskem postopku, mora biti vsaki stranki omogočeno, da navaja
dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb
nasprotne stranke ter vsega procesnega gradiva, ki lahko vpliva na
odločitev sodišča. Navedeno pravico lahko stranka realizira, če ji je
zagotovljeno, da predhodno zve za procesna dejanja, glede katerih se
ima pravico izreči. Sodišče prve stopnje je dalo dedinji 30 dnevni
rok, da se izjavi o ločitvenem zahtevku pritožnika. Te izjave
dedinje, ki ji je priložila tudi dokazne listine, pa ni vročilo
pritožniku pred izdajo sklepa, s katerim je zavrnilo njegov ločitveni
zahtevek, ampak šele po njegovi izdaji. O verjetni izkazanosti
terjatve pritožnika proti zapustniku je tako odločalo, ne da bi prej
dalo možnost pritožniku, da se o navedbah dedinje in predloženih
dokazih izjavi. S tem pritožniku z nezakonitim postopanjem oziroma z
opustitvijo vročitve ni bila dana možnost enakopravnega obravnavanja
pred sodiščem, kar kaže na bistveno kršitev določb postopka po 8.
točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
Izpodbijani sklep je bilo zato treba v delu, ki se nanaša na
pritožnika, razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v nov
postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V
ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno
presoditi, ali je upnik verjetno izkazal obstoj svoje terjatve.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑