VSL sodba I Kp 680/2004

r a z s o d i l :
Pritožba zagovornika obtoženega P. T. se zavrne kot neutemeljena in
se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obtoženi je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka iz 1. do 6.
točke II. odst. 92. člena ZKP, med temi 80.000,00 SIT določene
povprečnine.

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženega P. T.

spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili

po I. odst. 196. člena in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je

določilo kazen enega leta zapora ter preizkusno dobo treh let.

Obtožencu je še odvzelo zasežene tablete in ga oprostilo plačila

stroškov kazenskega postopka.

Takšno odločitev iz razloga bistvene kršitve določb kazenskega

postopka izpodbija zagovornik obtoženca in predlaga, da se

izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje

sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje se je v razlogih krivdoreka utemeljeno oprlo,

tudi po oceni pritožbenega sodišča na zakonito pridobljen dokaz - na

87 zaseženih tablet, ki jih je policist M. K. našel pri obtožencu

skritih pod nogavico pri varnostnem pregledu. Kasnejša forenzična

preiskava je pokazala, da so zasežene tablete

metilendioksimetamfetamin (MDMA - ecstasy) hidroklorid. Pritožnik v

zvezi s tako pridobljenim dokazom sicer ne izpodbija upravičenosti

varnostnega pregleda, razloga, zakaj se je policist za to odločil.

Trdi pa, da je po obsegu varnostni pregled omejen samo na vrhnja

oblačila pregledane osebe. Ker pa je policist pri obtožencu našel

tablete, ki jih je imel skrite pod nogavico, je zato takšen dokaz

toliko hiben, da se nanj sodba ne sme opirati. Nadaljnji argument za

izločitev potrdila o zasegu tablet, pa je po prepričanju pritožnika

še okoliščina, da mamila niso predmet, ki predstavljajo neposredno

nevarnost. S tem pa pritožnik nakazuje, da imajo lahko določeno

dokazno vrednost samo takšni predmeti, najdeni pri varnostnem

pregledu, ki lahko pomenijo konkretno nevarnost za napad ali

samopoškodovanje.

Takšno pritožnikovo stališče je neutemeljeno in se je do njega

pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje v razlogih sodbe na

strani 7 in 8, ko je obrazložilo, zakaj je zavrnilo predlog

zagovornika na glavni obravnavi, da bi bilo potrebno vse dokaze, ki

so bili pridobljeni pri varnostnem pregledu ali na podlagi njih

nadalje izvedeni, izločiti.

Varnostni pregled urejajo določbe člena 38 in 41 Zakona o policiji

(ZPol) in člen 46 Pravilnika o policijskih pooblastilih. ZPol

razlikuje dve vrsti varnostnega pregleda, tako imenovani

fakultativni, ki je določen v I. odst. 38. člena in daje policistu

diskrecijsko pravico, ko pri opravljanju nalog, ki so določene z

zakonom, ob oceni verjetnosti napada ali samopoškodovanja s strani

določene osebe opravi varnostni pregled. Drugi primer, tako imenovani

obligatorni varnostni pregled, pa je določen v III. v zvezi s I.

odst. 41. člena ZPol, ko policist s prijetjem, ki obsega tudi

varnostni pregled, začasno omeji gibanje določeni osebi z namenom, da

jo (1) privede, (2) pridrži ali (3) da opravi kakšno drugo dejanje,

ki ga določa zakon. Namen obveznega varnostnega pregleda pa

pojasnjuje določba 46. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih,

ki obstoji v tem, da policist pri prijeti osebi ugotovi, ali je le-ta

oborožena in ali ima pri sebi ali s sabo druge nevarne predmete za

napad ali samopoškodbo. Obseg in način pregleda pa določata II. in

III. odst. 38. člena ZPol.

V konkretni zadevi je policist M. K. opravil tako imenovani obvezni

pregled, ker so obstajali razlogi za prijetje in privedbo obtoženca

na policijsko postajo in to zaradi ovadbe Z. M., da ga je skupina, v

kateri je bil tudi obtoženi pretepla (obravnava obtoženca kot

sostorilca kaznivega dejanja ali prekrška). Zato, ker varnostni

pregled po II. odst. 38. člena ZPol obsega pregled osebe (obtoženca),

po členu 46 Pravilnika o policijskih pooblastilih pa se mora pri

varnostnem pregledu izključiti posest orožja ali drugih nevarnih

predmetov za napad ali samopoškodbo, je nedvomno glede na različne

velikosti predmetov, ki jih po namenu opredeljujeta oba predpisa, da

varnostni pregled tudi pojmovno ne obsega samo pregled vrhnjih

oblačil. Ni izključeno namreč, da ima lahko pregledana oseba nevarne

predmete, ki so po velikosti lahko tudi zelo majhni, skrite v obutvi

ali pod vrhnjimi oblačili (primeroma pripete ali prilepljene na kožo

ipd.), zaradi česar bi lahko v takšnih primerih, če bi oseba

posedovala nevarne predmete in če bi bil pregled omejen le na vrhnja

oblačila utemeljeno prišlo do napada ali samopoškodbe. Ker je bil

obseg varnostnega pregleda policista M. K. pri obtožencu zakonit in

je obsegal tudi ugotovitev, kaj skriva obtoženi pod nogavico, je zato

pritožba neutemeljena v očitku, da je bil s tem prekoračen obseg

varnostnega pregleda.

Zakonito pa je bilo tudi nadaljnje postopanje policista M. K., ko je

pri obtožencu našel skrite tablete in le-te tudi zasegel. V primeru,

da policija pri ugotavljanju dejstev v zvezi z drugo zadevo (ovadba

Z. M.) pri osumljencu najde sumljive predmete, ki so lahko dokaz za

katerokoli drugo kaznivo dejanje ali prekršek (kaznivo dejanje

nedovoljene proizvodnje ali prometa z mamili po členu 196, oziroma

omogočanje uživanja mamil po členu 197 ali prekršek po Zakonu o

proizvodnji in prometu z mamili), jih mora zaseči, sodišče pa jih

lahko uporabi v dokazne namene, pod pogojem, da so pridobljeni na

zakonit način. Zato je napačno tudi tisto stališče pritožnika, da

mamila, ki niso nevarni predmet ne morejo biti predmet zasega po

opravljenem varnostnem pregledu. Višje sodišče je zato pritožbo

zagovornika obtoženca kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških je posledica sprejete odločitve (člen 98/I v zvezi s

členom 95/I ZKP). Okoliščine, ki jih je ugotavljalo sodišče prve

stopnje, da obtoženi le občasno zasluži s priložnostnimi deli, ob

dejstvu, da je delovno sposoben, da je brez obveznosti, niso takšne

relevantne okoliščine, ki bi pomenile oprostitev plačila stroškov

kazenskega postopka. Občasne zaposlitve, ob upoštevanju starosti

obtoženca so lahko le podlaga, s katero bo obtoženi zaprosil za

obročno plačilo 80.000,00 SIT določene povprečnine, ki jo je odmerilo

pritožbeno sodišče v zvezi z reševanjem pritožbe njegovega

zagovornika in ki je primerna trajanju in zamotanosti zadeve, skladna

pa tudi z omejitvami povprečnine, ki se lahko določi po pravilih iz

III. odst. 92. člena ZKP.