VSL sklep III Cp 1733/2005

Pritožba se v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za odlog
izvršbe zavrne, v ostalem pa se pritožbi ugodi in se izpodbijani
sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi z dne
25.9.2003, opr. št. 11 I 2003/06236 in opravljena izvršilna dejanja
razveljavijo ter predlog za izvršbo zavrne.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod tč. 1. izreka

sklepa zavrnilo dolžnikov ugovor, pod tč. 2. pa njegov predlog za

odlog izvršbe. Pod tč. 3. izreka sklepa je dolžniku naložilo, da

upniku povrne 20.130,00 SIT nadaljnjih stroškov izvršbe.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik, uveljavlja vse tri pritožbene

razloge in sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev izpodbijanega

sklepa in ustavitev izvršbe, podrejeno pa vrnitev zadeve prvemu

sodišču v novo odločanje. Navaja, da je ugovorni razlog iz 12. točke

1odstavka 55. člena ZIZ podan, saj obveznost ni nikoli prešla na

dolžnika. S pogodbo z dne 7.3.1995, ki sta jo sklenila dolžnik kot

edini družbenik A d.o.o. in družba K, izhaja, da je dolžnik s to

pogodbo prenesel celotni poslovni delež na zgoraj navedeno družbo, ki

je postala edini družbenik A d.o.o.. Verodostojnosti te pogodbe upnik

tudi po ugotovitvi prvega sodišča ne osporava. Zaključek sodišča zato

ni logičen. Dejstvo je, da je dolžnik odsvojil poslovni delež, ki ga

je imel v izbrisani gospodarski družbi še pred izbrisom družbe iz

sodnega registra, zato ni imel vpliva na njeno poslovanje vse od

odsvojitve dalje.

Pritožba je delno utemeljena.

Dolžnik se pritožuje proti izpodbijanemu sklepu v celoti, vendar

pritožbe v delu, ki se nanaša na zavrnitev dolžnikovega predloga za

odlog izvršbe, ne obrazloži. Sodišče druge stopnje je zato odločitev

preizkusilo po uradni dolžnosti v okviru, ki ga določa 2. odstavek

350člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ. Pri tem je ugotovilo, da je

odločitev sodišča prve stopnje v procesnem in materialnopravnem

pogledu pravilna že iz razloga, ker dolžnik drugega pogoja iz 1.

odstavka 71. člena ZIZ (da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel

nenadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi

odloga lahko nastane upniku) ni niti zatrjeval niti dokazoval. To

odločitev je sodišče druge stopnje potrdilo po določbi 2. točke 365.

člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ.

Pritrditi pa je potrebno pritožbi, da je zavrnitev dolžnikovega

ugovora iz 12. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ, materialnopravno

zmotna. Iz podatkov v spisu, ki so povzeti tudi v razlogih

izpodbijanega sklepa, izhaja,

- da je bila A d.o.o. dne 28.3.2002 izbrisana iz sodnega registra na

podlagi 35. člena ZFFPod zaradi izbrisnega razloga po 2. točki 1.

odstavka 25. člena ZFPPod v zvezi z 2. odstavkom 25. člena ZFPPod

(podatki sodnega registra),

- da je bil v sodnem registru vpisan dolžnik kot edini družbenik te

družbe,

- da pa je s pogodbo o prenosu poslovnega deleža - družbe (416. člen

ZGD) dne 7.3.1995 dolžnik prenesel ves poslovni delež na

sopogodbenika - družbo K,

- da obstoj te pogodbe in njena obličnost, sklenjena je bila pred

odvetnikom, ker so notarji pričeli opravljati svojo funkcijo 1.6.1995

(13. člen Zakona o notariatu), nista sporna.

V sodni praksi se je poenotilo stališče o tem, da ima vpis spremembe

družbenika v sodni register zgolj deklaratorni učinek, kar pomeni, da

sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in

neodvisno od njega. Dolžnik tedaj od 7.3.1995 dalje ni bil več

dejanski družbenik izbrisane družbe in zato tudi ne aktivni družbenik

v smislu odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I

135/00 z dne 9.10.2002, pri čemer iz predloga za izvršbo izhaja, da

so tudi upnikove terjatve nastale v drugi polovici leta 1996 in

kasneje, torej že po sklenitvi pogodbe z dne 7.3.1995. Nasprotnega -

da je bil dolžnik še vedno aktivni družbenik tudi ne more dokazovati

določba 2. odstavka 2. člena pogodbe z dne 7.3.1995, ki ureja le

obligacijski odnos med strankama pogodbe, ki učinkuje inter partes,

nikakršnih pravic pa ne daje citirana določba pogodbe upniku, da

neposredno v izvršbi izterjuje svojo terjatev od prejšnjega

družbenika, kasneje izbrisane družbe po določbah ZFPPod. S prenosom

svojega poslovnega deleža je v položaj dolžnika v celoti vstopil nov

družbenik in s tem prevzel tudi obveznosti družbe v primeru njenega

prenehanja po skrajšanem postopku.

Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje ugovoru ugodilo in

izpodbjani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Odločitev sodišča temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi

s členom 15 ZIZ.

Odločitev o dolžnikovih stroških izvršilnega postopka je odpadla, ker

jih dolžnik ni zaznamoval.