VSL sklep IV Cp 1480/2005

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnino, parc.

št. X - gozd in travnik in parc. št. X1 travnik, obe vl. št. Y k.o.

H, za ceno 2.607.200,00 SIT domaknilo upniku kot edinemu interesentu

in ponudniku. Sklenilo je še, da se, po pravnomočnosti sklepa o

izročitvi nepremičnine upniku, pri vl. št. Y k.o. H izbriše zaznamba

prepovedi odsvojitve in obremenitve ter zaznamba izvršbe In 25/99.

Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. V obrazložitvi

pritožbe navaja, da izpodbijanega sklepa formalno in materialno ni

mogoče preizkusiti. Iz sklepa ni mogoče ugotoviti ali so izpolnjeni

vsi pogoji 189. člena ZIZ, posebej ali so izpolnjeni pogoji iz 5.

odstavka citiranega člena. Sklep o domiku je mogoče izdati šele, ko

so ugotovljeni pogoji iz citirane določbe. O teh pogojih pa v sklepu

ni niti besede oziroma ugotovitev, da so pogoji izpolnjeni, ni

obrazložena. Če sodišče trdi, da so pogoji izpolnjeni jih mora

ugotoviti in obrazložiti. Dolžnik se ne strinja s pavšalno

ugotovitvijo, da vrednost terjatve presega ugotovljeno vrednost

nepremičnine. Višina terjatve ni kvantificirana in je ni mogoče

preizkusiti. Dolžnik zato ne ve, ali je njegova terjatev plačana ali

sme terjati od upnika razliko med terjatvijo in vrednostjo

nepremičnine. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču

prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

5odstavek 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljnjem

besedilu ZIZ) določa, da v primeru, če je za sklenitev prodajne

pogodbe potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi

ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v

določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po

ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in takoj

izda sklep o domiku. Sodišče torej sklep o domiku izda šele, ko

ponudnik (v obravnavanem primeru je to upnik) pridobi z zakonom

predpisano odobritev prodaje. Gre za odobritev, ki jo za pridobitev

lastninske pravice na kmetijskem zemljišču in gozdu predpisuje 19.

člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB1, Uradni list RS št.

55/2003). Sodišče prve stopnje pri izpodbijani odločitvi citirane

določbe ni upoštevalo in upnika ni napotilo, da od Upravne enote

pridobi z zakonom predpisano odobritev. Pritožbeno sodišče je zato

pritožbi dolžnika ugodilo in sklep o domiku nepremičnine razveljavilo

ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v dopolnitev postopka in novo

odločitev (3. točka 365. člena v zvezi z 355. členom ZPP in 15.

členom ZIZ).

Odločitev o izbrisu zaznambe prepovedi odsvojitve in obremenitve in

sklepa o izvršbi je po določbi 1. odstavka 192. člena ZIZ odvisna od

odločitve o domiku nepremičnine zato je pritožbeno sodišče

razveljavilo sklep sodišča prve stopnje tudi v 2. odstavku izreka

namreč, da se, po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine

upniku, izbriše zaznamba prepovedi odsvojitve in obremenitve in

zaznamba izvršbe In 25/99 pri vl. št. Y k.o. H.

2odstavek 191. člena ZIZ predpisuje, da je kupec, ki je edini

upnik, lahko oproščen položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu

pripadal po sklepu o poplačilu in da sodišče o predlogu upnika odloči

s posebnim sklepom. Iz zapisnika o naroku druge javne dražbe (list.

št. 78) le posredno izhaja, da je upnik podal predlog za oprostitev

plačila kupnine. Sodišče prve stopnje kljub povsem jasni določbi 2.

odstavka 191. člena ZIZ o tem posebnega sklepa ni izdalo, ampak je le

v obrazložitvi sklepa o domiku zapisalo ugotovitev, da naj bi

vrednost terjatve upnika presegala ugotovljeno vrednost nepremičnine.

Pritožbeno sodišče zato opozarja, da bo moralo sodišče prve stopnje,

če bo upnik pridobil potrebno odobritev upravnega organa, o njegovem

predlogu, da se oprosti položitve kupnine, odločiti s posebnim

sklepom ter izdani sklep utemeljiti z razlogi, ki bodo omogočili

preizkus pravilnosti odločitve. Pri utemeljitvi odločitve se ne bo

moglo zadovoljiti le s povzeto navedbo upnika, da terjatev presega

vrednost nepremičnine, ampak bo moralo navedeno trditev upnika

preveriti z oceno v spis predloženih listin. Pri tem preizkusu pa bo

moralo upoštevati le terjatev upnika, ki izhaja iz pravnomočnega

sklepa o izvršbi (glej l. št. 2).