VSK sklep I Cp 172/2004

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se toženi stranki prepovedalo vsakršno oviranje tožeče stranke pri posesti parc. št. in stanovanjske hiše, stoječe na tej parceli, vpisani v vl.št. k.o. H., pod izvršbo in v primeru kršitve te prepovedi toženi stranki izreklo po določbi 226. čl. ZIZ denarno kazen v znesku 500.000,00 SIT, zavrnilo.

Tožeča stranka se zoper sklep pritožuje in uveljavlja vse pritožbene razloge. Meni, da je verjetno izkazala obstoj terjatve v zvezi z zatrjevanim motenjem posesti. Dejstvo je, da je tožena stranka zgradila mejni zid, 11.11.2003 pa ga je samovoljno nadzidala za 1 m, in tudi v širini 30 cm, s tem je odvzela svetlobo vzdolž dolžine zidu in otežila zaradi širitve dostop in izvoz iz garaže tožeče stranke. Glede postavitve plastične cevi pa je terjatev izkazana, saj je tožeča stranka zatrjevala, da je toženec prebil mejni zid, vzidal cisterno za kurilno olje in izdelal jašek z litoželeznim pokrovom, ki je viden na fotografiji št. 3 ter je plastična cev vgrajena na previsu terena ter s tem povzročil za tožečo stranko stalno nevarnost, da bo iz cisterne izpuščeno kurilno olje ter steklo neposredno pred vhod stanovanjske hiše in na njeno dvorišče. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi tako ugodi, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve sodišče izda, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, poleg tega pa še verjeten obstoj ene izmed alternativno določenih predpostavk in 2. odst. 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožeča stranka ni izkazala osnovne predpostavke za izdajo začasne odredbe, ni verjetno izkazala terjatve. Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi motenja posesti. V motenjski pravdi daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri čemer se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika (1. odst. 33. čl. Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Zato so neupoštevne tiste pritožbene trditve, ko pritožnica opozarja na gradnjo, ki ni v skladu z upravnimi dovoljenji in zatrjuje, da je šlo za samovoljno nadzidavo. Posest je dejanska oblast nad stvarjo (24. čl. SPZ). Iz tožbenih navedb in trditev v pritožbi pa se da razbrati, da tožeča stranka trdi, da ima posest pravice, ko trdi, da je zaradi nadzidave oz. širitve zidu prišlo do odvzema svetlobe. Zatrjuje se torej posest pravice, ki niti ni pravno varovana, zato pritožbeno sodišče soglaša z zaključki prvostopenjskega sodišča, da terjatev ni verjetno izkazana. Glede vzidave plastične cevi pa je tožeča stranka v predlogu navedla, da predstavlja kurilno olje stalno nevarnost, da bo, prek montirane plastične cevi, ki vodi iz izkopane jame, kamor je toženec postavil cisterno za kurilno olje, izteklo na javno cesto. V čem je motena dejanska oblast nad stvarjo tožeče stranke, tožeča stranka ni niti trdila in je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da terjatev ni verjetno izkazana, ob tem pa tožečo stranko opozorilo, da ima, če meni, da ji grozi nevarnost, na razpolago ustrezna pravna sredstva. Tožeča stranka zahteve za izdajo začasne odredbe ni oprla na trditve, ki jih sedaj postavlja v pritožbi in sicer, naj bi bil zaradi nadzidave oz. širitve zidu sedaj otežen dostop in izvoz iz garaže. Sodišče prve stopnje utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe presodi glede na trditveno in dokazno podlago v predlogu, drugostopenjsko sodišče pa presoja le pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato razlogov za izdajo začasne odredbe pritožnik v pritožbi ne more širiti.

Ker pogoj iz 1. odst. 272. čl. ZIZ - izkaz verjetnosti terjatve, ni podan, je odločitev pravilna, pritožba neutemeljena in jo je zato sodišče druge stopnje zavrnilo, saj tudi uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev (2. odst. 350. čl. ZPP, ni zasledilo, pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve pa ni konkretiziran, ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).