VSL sklep R 46/2000

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Okrajno sodišče v Grosupljem se je s sklepom opr. št. Ig 99/002782 z dne 3.9.1999 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v obravnavani izvršilni zadevi in spis odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Citirani sklep je postal pravnomočen dne 16.9.1999. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom opr. št. Ig 99/10560 z dne 3.12.1999 pozvalo upnika, naj dopolni predlog za izvršbo s predložitvijo potrdila o plačilu sodne takse, s sklepom z dne 14.2.2000 pa ga je pozvalo, naj dopolni predlog z navedbo enote organizacije za plačilni promet, pri kateri so dolžnikova denarna sredstva, ter pravilno številko dolžnikovega žiro računa. Dne 6.11.2000 je Okrajno sodišče v Ljubljani sprožilo spor o pristojnosti in v njem med drugim navedlo, da je iz operativne številke agencije za plačilni promet, ki vodi dolžnikova sredstva razvidno, da je sedež agencije na območju Okrajnega sodišča v Litiji. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. V Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), ki se smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku (prim. 15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) je v 2. odst. 22. čl. določeno, da se sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno samo, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe. Ta določba velja tudi za sodišče, kateremu je drugo sodišče zadevo že odstopilo kot krajevno pristojnemu (1. odst. 24. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pri izvršbi na sredstva na računu pri organizacijah za plačilni promet sicer gre za izključno krajevno pristojnost (prim. 143. čl. ZIZ), zato ima Okrajno sodišče v Ljubljani načeloma sicer prav, da bi bilo glede na številko žiro računa, kot jo je v predlogu za izvršbo navedel upnik, pristojno sodišče v Litiji. Vendar se sodišče po uradni dolžnosti v tej fazi postopka ne more več izreči za krajevno nepristojno. ZPP sodišču ne daje možnosti, da bi se lahko v kateri koli fazi postopka izreklo za krajevno nepristojno. To velja tudi za napačno izključno krajevno pristojnost, ki je sicer edini primer, ko se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno (22. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Zakon določa, da se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno (najpozneje) ob predhodnem preizkusu tožbe (2. odst. 22. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) oz. - smiselno -predloga za izvršbo. Predhoden preizkus je ugotavljanje, ali ima vloga sploh vse potrebne sestavine, da bi se lahko obravnavala (prim. 272. do 275. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ter 1. odst. 40. čl. ZIZ) in ali so izpolnjene morebitne procesne predpostavke za vložitev (napr. plačilo sodne takse po 4. odst. 40. čl. ZIZ). Predhoden preizkus predloga za izvršbo je Okrajno sodišče v Ljubljani opravilo in tudi ugotovilo pomanjkanje procesne predpostavke v zvezi s plačilom sodne takse ter upnika s sklepom z dne 3.12.1999 pozvalo na dopolnitev predloga. To pa je bil po ugotovitvah sodišča druge stopnje tudi skrajni rok v smislu 2. odst. 22. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, ko bi se sodišče še lahko po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno. S tem, da je sodišče obravnavalo upnikovo vlogo, ne da bi ob predhodnem preizkusu sprožilo spor o pristojnosti, je sprejelo svojo krajevno pristojnost, ki je sedaj ne more (več) odkloniti. Zato je Višje sodišče v Ljubljani kot neposredno višje sodišče (25. čl. ZPP v zvezi z 2. točko 104. čl. Zakona o sodiščih) v obravnavanem sporu o pristojnosti odločilo, da je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.