VSL sodba I Cpg 199/2003

Pritožba se zavrne in se izpodbijana prvostopna sodba potrdi.
Tožena stranka sama krije nastale stroške pritožbenega postopka.

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče obdržalo v veljavi 1. in 3. točko izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. Ig 98/00344 z dne 17.8.1998 in s tem toženi stranki naložilo v plačilo glavnico v znesku 674.000,00 SIT in zakonske zamudne obresti od zneska 651.000,00 SIT od dne 3.7.1996 in od zneska 23.000,00 SIT od dne 12.8.1996 do plačila ter 29.490,00 SIT izvršilnih stroškov. Hkrati je toženi stranki naložilo povrnitev 96.759,00 SIT pravdnih stroškov tožeče stranke.

Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Prvostopnemu sodišču očita, da ni upoštevalo pravnomočno potrjene prisilne poravnave s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 56/99 z dne 2.6.2000, nad toženo stranko. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjemu sodišču.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljen je pritožbeni očitek prvostopnemu sodišču glede kršitve 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Materialnopravno je nepravilno izhodišče pritožnika, da ima sklep o potrjeni prisilni poravnavi naravo pravnomočno razsojene stvari glede neugotovljenih terjatev v postopku prisilne poravnave. Moč pravnomočne odločitve ima v skladu s 1. odstavkom 61. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) sklep o potrditvi prisilne poravnave samo za terjatve, ki so bile v postopku prisilne poravnave ugotovljene in so vključene v sam sklep o potrditvi prisilne poravnave. Glede ostalih terjatev, ki v postopku prisilne poravnave niso bile ugotovljene, pa ima sklep o potrditvi prisilne poravnave samo ustrezne materialnopravne učinke (1. odstavek 63. člena ZPPSL). S tem, ko je prvostopno sodišče odločalo o tožbenem zahtevku glede terjatve, ki ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave, ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve postopka po 12. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba očita prvostopnemu sodišču, da po uradni dolžnosti ni upoštevalo učinkov potrjene prisilne poravnave pri čemer se sklicuje na opis navedenega sklepa o potrditvi prisilne poravnave v sodni register. Ob tem je po mnenju pritožbenega sodišča relevantno dejstvo, da se je tožena stranka šele v pritožbi prvič sklicevala na učinke sklenjene prisilne poravnave.

Pritožbeno stališče, da so vsi v sodni register vpisani podatki splošno znano dejstvo, ki jih ni potrebno dokazovati v smislu 4. odstavka 214. člena ZPP, je po oceni pritožbenega sodišča pravno zmotno. Po določitvah Zakona o sodnem registu (ZSReg, Ur. l. RS, št.24/94) je register javna knjiga, v katero se vpisujejo pravno pomembna dejstva, ki pa zgolj z vpisom še ne pridobjo značaja splošno znanega dejstva. Zato se tudi ta dejstva dokazujeo, saj od sodiča ni mogoče pričakovati, da so mu v vsakem trenutku poznana vsa pravno relevatna dejstva, ki sovpisana v sodnem registu ali v drugih primerljivih javnih knjigah (gl. podobno stališče razvidno iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 547/98). Glede na navedeno predstavlja sklicevanje tožene stranke na učinke sklenjene prisilne poravnave nedopustno pritožbeno novoto, saj tožena stranka z ničemer ni izkazala, da tega dejstva ni mogla uveljavljati že v postopku pred prvostopnim sodiščem (1. odstavek 337. člena ZPP). Prvostopno sodišče je tako na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja v okviru trditvenih navedb pravdnih strank v postopku pravilno uporabilo materialno pravo ko je tožbenemu zahtevku ugodilo. Takega zaključka ni mogoče izpodbijati zgolj s sklicevanjem na 3. odstavek 64. člena ZPPSL, saj bi ga bilo prvostopno sodišče dolžno upoštevati zgolj ob podani ustrezni trditveni podlagi s strani tožene stranke v skladu z zgoraj navedeno obrazložitvijo. Dejstvo, da tožena stranka v pravdnem postopku, ki je tekel po zaključenem postopku prisilne poravnave nad toženo stranko, ni uveljavljala tega pravno relevantnega dejstva, je potrebno obravnavati kot odraz pravice strank do razpolaganja z zahtevkom v postopku (1. odstavek 3. člena ZPP), pri čemer pa v tem primeru ne gre za razpolaganje, katerega sodišče ne bi smelo priznati, še posebej ob upoštevanju 2. odstavka 63. člena ZPPSL.

Načelo zaupanja v podatke sodnega registra pomeni v tem smislu le zavarovan položaj tistega, ki se zanese na podatke, vpisane v sodni register (2. odstavek 8. člena ZSReg).

Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).