VSK sodba I Cpg 60/2003

Pritožba se zavrne in p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi izdalo vmesno sodbo, s katero je razsodilo, da je tožena stranka odškodninsko odgovorna tožeči stranki za utrpelo škodo zaradi razdrtja najemne pogodbe z dne 12.5.1995. Proti tej sodbi je vložila pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po zakonu. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in v posledici tega tudi napačno uporabilo materialno pravo. Tožena stranka ni uporabila pogodbenega instituta prenehanja veljavnosti pogodbe na podlagi negativnega mnenja komisije, zato se je sodišče prve stopnje povsem brezpredmetno ukvarjalo s tem pojmom. Bilo je tudi pojasnjeno, da ta institut ni bil uporabljen, ker tožena stranka ni hotela razdreti pogodbe sredi turistične sezone. Za to pravdo je relevantno le to, ali je tožnik izpolnjeval svoje pogodbene obveze ali ne, če jih ni, je imela tožena stranka pravico odstopiti od pogodbe z navadno izjavo po določbi 124. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), kar je tudi tožena stranka storila z dopisom z dne 28.12.1995. Tožnik je kršil določila pogodbe, kajti ta ni zagotovil primerno urejenost in čistočo plaže in gostom ni omogočil urejen in sodoben način uporabe plaže. Dokazi o tej kršitvi so številni, trdni in skladni. Najprej je to trikratna ugotovitev komisije, o tem so izpovedale številne priče in tudi to je razvidno iz knjige pritožb. Tožnik je kršil določila 8. čl. pogodbe, ker ni sklenil zavarovanja v skladu s pogodbo, določila 9. čl. pogodbe, ker ni zgradil tuša. Tako se pokaže, da je tožnik prekršil vse dogovorjene pogodbene obveznosti, razen plačevanja najemnine. Pogodbeno pravo je v dispoziciji strank in obe pravdni stranki sta s pogodbo precizirali tožnikove obveznosti, katerih ta ni izvršil, zato je tožena stranka ravnala zakonito, ko je odstopila od pogodbe z navadno izjavo. Pritožba ni utemeljena. Zmotno je stališče pritožbe, da je sodišče prve stopnje brez potrebe obravnavalo posledice neizpolnitve pogodbe, določene v 15. čl. pogodbe o najemu in upravljanju plaže sklenjene med pravdnima strankama z dne 12.5.1995 in bi posledice neizpolnitve pogodbe moralo sodišče prve stopnje obravnavati skladno z določbami 124. čl. in naslednjih ZOR. Pravdni stranki sta namreč posledice neizpolnitve pogodbe uredili v 15. in delno v 10. čl. citirane pogodbe, kjer sta izrecno določili, da lahko tožena stranka odstopi od pogodbe takoj, če komisija iz 10. čl. pogodbe pisno ugotovi, da se najemnik ne drži določil te pogodbe, ali če najemnik ne plača najemnine v pogodbi določenem roku, če preda opravljanje dejavnosti drugemu ali če ne vzdržuje objektov in naprav po predhodnem pisnem opozorilu O.P.. Pravdni stranki sta se tako pogodbeno dogovorili za posledice neizpolnitve; gre za svobodno urejanje obligacijskih razmerij, kar je določeno v 10. čl. ZOR. Kadar stranke same določijo posledice neizpolnitve pogodbe nastopijo posledice določene v dogovoru. Le kadar se stranke ne dogovorijo o posledicah neizpolnitve, lahko nastopijo posledice kot jih določa 124. do 131. čl. ZOR, zato so vse pritožbene trditve, da je tožena stranka lahko po tem zakonskem določilu pogodbo razdrla, brezpredmetne. Sodišče prve stopnje je pravilno obravnavalo v pogodbi določene razloge za razdrtje pogodbe in po oceni pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da ti razlogi niso bili podani. Komisija, katero sta pravdni stranki določili za spremljanje izvajanja pogodbe, ni podala negativnega pismenega mnenja, na podlagi katerega bi lahko tožena stranka od pogodbe odstopila. To je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo in teh ugotovitev pritožba tudi ne izpodbija; torej prvi razlog, zaradi katerega bi lahko tožena stranka pogodbo razvezala, ni podan. Prav tako pa tudi v pogodbi dogovorjeni drugi razlog po oceni pritožbenega sodišča ni podan, kajti med strankama ni sporno, da je tožnik najemnino redno plačeval. Prav tako tudi ni predal drugemu opravljanje dejavnosti. Glede vprašanja ali tožnik ni vzdrževal objektov in naprav in ali je bil o tem predhodno obveščen s strani tožene stranke, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se opozorilo z dne 9.8.1995, na katerega se sklicuje tožena stranka ne nanaša na vzdrževanje objektov in naprav, ampak gre za zahtevo, da mora biti plaža očiščena do 8. ure zjutraj. Gre za obvestilo, da nekateri uporabniki plaže niso zadovoljni s tožnikovimi storitvami in vprašanje zakaj ima tožnik višje cene ležalnikov in senčnikov kot jih ima tožena stranka; ne pa za obvestilo, da tožnik ni vzdrževal objektov in naprav. Ker razlogi za odstop od pogodbe niso bili podani, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožena stranka pogodbo razdrla nezakonito in je zato tožniku za nastalo škodo odgovorna. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.