131. člen ZOR

Glede na to, da je tožnik že pred začetkom izdelave lokala L. I tožencu izstavil račun, iz katerega je jasno razvidno, kolikšna je pogodbena cena del in vgrajenega materiala, ki ga tožnik zaračunava tožencu, potem je ob upoštevanju vseh okoliščin primera (da je bilo dogovorjeno, da se bo dokonča cena določila kasneje, ob upoštevanju, da je prvi lokal že prevzel, ter ob upoštevanju drugega odstavka 32. člena ZOR in končno tudi ob upoštevanju načela dobre vere in poštenja; 12. člen ZOR in sedaj 5. člen OZ) jasno, da je toženec sprejel izdelavo lokala L. I po cenah, kot izhaja iz predloženega računa za L. II.

Trditveno breme obsega odločilna (konstitutivna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera - te znotraj istega dejstvenega substrata predstavljajo zgolj konkretizacijo prvotnih trditev, obenem pa praviloma na njih tudi sloni ocena, ali odločilna (konstitutivna) dejstva obstajajo ali ne. Tožnik je s trditvijo o zdrsu noge s pedala kolesa, o dolžnosti druge toženke, da poskrbi za ustrezno opremo, in z izraženim dvomom v primernost zagotovljene obutve, dovolj določno opredelil, katero dejanje je tisto protipravno ravnanje, za katero druga toženka odgovarja: gre za opustitev, da bi poskrbela za ustrezno varno delovno opremo. Trditve, da je prišlo do zdrsa s kolesa zaradi neustrezne površine (podplata) čevlja, ni mogoče razumeti tako ozko, da se ne more nanašati na neustrezno površino pedala kolesa, s katerega je tožnikov čevelj zdrsnil. S trditvami, da je do poškodbe tožnika prišlo zaradi njegove nepazljivosti, sta toženki zadostili trditvenemu bremenu o oškodovančevem neskrbnemu ravnanju.

Toženec je do vložitve tožbe tožniku izplačal 10 obrokov rente, kasneje pa je s plačevanjem povsem prenehal. Gre za neizpolnjevanje obveznosti, ki po konkretni pogodbi o dosmrtnem preživljanju ne more pomeniti neizpolnitve neznatnega dela obveznosti, saj bistveno posega v pogodbeni (eksistenčni) položaj preživljanca.

Očitek zavarovancu tožene stranke, da betonskih stopnic ni ustrezno čistil, je sicer delno utemeljen, vendar ne v taki meri, da bi bilo mogoče temu pripisati vzrok za tožnikov padec, ob ugotovitvi, da sta trava in plevel rasla tam, kjer tožnik življenjsko gledano ni mogel stopiti. Res je, da so bile stopnice dotrajane in nekoliko poškodovane (a ne na mestu, kjer je tožnik stopil in, kot trdi, izgubil ravnotežje ter nato padel), vendar tudi ta dotrajanost na sam padec tožnika ni imela vpliva, saj so bile le-te še vedno varne za hojo. Stopnice so bile, kljub temu, da niso bile popolnoma očiščene trave in plevela in da so bile dotrajane, še vedno dovolj urejene, da bi povprečno skrben človek, ob povprečno skrbni hoji po njih, ne mogel pasti.

Tožnica je zaradi zamude kupcev pri plačevanju obrokov kupnine utemeljeno odstopila od pogodbe. V njej so pogodbeniki uredili tudi učinke v primeru razdrtja pogodbe. Pogodbena določba o zadržanju dela plačane kupnine mora imeti določeno dopustno podlago, ki jo je pritožbeno sodišče pravilno opredelilo kot odškodnino zaradi neizpolnitve obveznosti kupcev. Ker je zaradi ravnanja kupcev prišlo do poslovne škode v obliki izgubljenega dobička, je toženka lahko zadržala polovico plačanih delov kupnine. V pritožbeni sodbi ni razlogov o (ne)utemeljenosti s strani prvega tožnika zahtevanih obrestnih (procesnih) obresti, ki jih je prvostopenjsko sodišče prisodilo, drugostopenjsko pa ob delni spremembi prvostopenjske sodbe ne. Zato izpodbijane sodbe v tem manjšem delu ni mogoče preizkusiti.

Revizija se dopusti glede vprašanj v zvezi z odstopom od pogodbe o nakupu stanovanja na obroke.

Nevarna stvar obstaja izven krivde in zato tam, kjer stvar negativno deluje zaradi dejanj ali opustitev njenega lastnika oziroma posestnika, ne moremo govoriti o učinkih nevarne stvari, čeprav ima ta stvar lastnosti, ki jih lahko štejemo za nevarne. Glede na navedeno se pravila o objektivni odgovornosti uporabljajo samo takrat, ko nevarnost ni izključna posledica nedopustnega ravnanja imetnika stvari. Čeprav stopnice nimajo protizdrsnega traku (so pa kovinsko mrežaste konstrukcije ravno iz razloga, da se sneg, ki ga obiskovalci hotela, kjer se stopnice nahajajo, prinesejo s seboj, ne bi kopičil na stopnicah, temveč padel skozi mrežo) in njihovi uporabniki hodijo po njih v smučarskih čevljih s smučkami v roki, odgovornosti zavarovanke toženke ni moč presojati ne glede na krivdo, če tudi so zaradi vlažnosti oziroma mokrote stopnice spolzke. Gre za običajne okoliščine, ki jih smučar ob vstopanju v prostor iz smučišča lahko pričakuje.

Določbe ZOR, ki določajo prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve, niso prisilne oziroma kogentne narave, zaradi česar je potrebno dati prednost drugačni ureditvi po volji strank . Le kadar se stranke niso dogovorile drugače, nastopijo posledice zamude, kot jih določa ZOR v 124. do 131. členu.

Tožnik ni upošteval določb ZVCP niti takoj po nesreči, ko je poklical na pomoč le ženo, niti med ali po končanem zdravljenju, čeprav za to ni imel nobenega tehtnega razloga. S tem je preprečil možnost, da bi policija našla očividca nesreče (voznika, ki naj bi pravilno vozil nasproti), ali povzročitelja (ki naj bi vozil nasproti po tožnikovem voznem pasu), pa tudi presojo ustreznosti tožnikove vožnje in morebitno krivdo za to, da je s kolesom padel v obcestni jarek.

Šele registracija vozila kupcu omogoči polno izvrševanje njegovih lastninskopravnih upravičenj, kar pomeni, da izročitev dokumentov, ki so potrebni zanjo, ne more biti zgolj neznaten del prodajalčeve obveznosti.

Pogodbo je razdrla (oblikovalna) izjava volje, ki jo je tožena stranka podala z nasprotno tožbo. Odstopno upravičenje od pogodbe (brez določitve dodatnega roka za izpolnitev) je toženi stranki dajal 127. člen ZOR, ker je bilo očitno, da tožeča stranka svojih obveznosti ne bo izpolnila.

Če je gradbena pogodba izpolnjena v obsegu 94,7% del in plačana večina dogovorjenih del, od gradbene pogodbe ni možno odstopiti iz razloga manjkajočega gradbenega dovoljenja.

Če je zavezovalni posel razveljavljen na podlagi tožbenega zahtevka, postane vknjižba neveljavna. V takšnem primeru zaradi razveljavitve zavezovalnega pravnega posla postane neveljavno tudi zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo izstavljeno na podlagi takšnega (razveljavljenega) zavezovalnega posla. Utemeljenost izpraznitvenega tožbenega zahtevka bi zato lahko bila pogojevana z uspešnostjo tožbe za razvezo pogodbe (ne za odpoved), ki je bila podlaga za vpis stvarne pravice tožencev v zemljiško knjigo ter za izbris vknjižene stvarne pravice.

Ob dejstvu, da predmetna pogodba ni razdrta je treba uporabiti pravilo o sočasni izpolnitvi po 122. členu ZOR. V drugem odstavku citiranega določila je določeno, da sodišče v primeru, ko ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, sodišče prvi stranki naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka. Prvo sodišče je ob tem, ko je sicer pravilno štelo, da so nasprotni tožbeni zahtevki zastarali, spregledalo, da je ne glede na kasnejšo izjavo tožeče stranke na glavni obravnavi dne 7.10.1993, da v zvezi z dolgovanim plačilom ne vlaga nasprotne tožbe, še vedno glede zahtevanega plačila valutne razlike bil podan ugovor sočasne izpolnitve. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo obveznost overitve pogodbe ob sočasni obveznosti tožnice, da tudi sama poravna še dolgovano kupnino v nespornem znesku 1.293,69 EUR kot znaša preračun dolgovanih 2529,64 DEM na dan uveljavitve EUR (1.1.2002).

Pri nefiksnih pogodbah je določba 131 člena ZOR kogentne narave.

Neporavnana devetina obveznosti pomeni njen neznatni del.

Pogodbe ni mogoče razdreti, če dolžnik le neznatnega dela obveznosti ni izpolnil. Če dolžnik na upnikovo obvestilo, da razdira pogodbo ne odgovori, mu to v primeru spora, ali je pogodba razdrta, ne škoduje. Samo zaradi tega, ker je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik, tožeča stranka ne more izločevati iz stečajne mase nepremičnine, ki jo je stečajnemu dolžniku že izročila na podlagi veljavne prodajne pogodbe.

V ZOR-u ni določbe, ki bi določala izpodbojnost pogodbe zaradi tega, ker jo ena od strank ni v celoti izpolnila. Za tak primer so določene drugačna sankcija, npr. razveza pogodbe (124. do 132. člena) ali prenehanje obveznosti (354. in 355. člen).

Znesek, ki presega 1/3 dogovorjene kupnine, se ne more šteti kot neznaten del obveznosti, zaradi neizpolnitve katerega ni mogoče razdreti pogodbe.

Pogodba o prodaji na obroke je zaradi neplačevanja obrokov lahko razdrta že z izjavo kupca. Prodajalec lahko da odstopno izjavo (enostransko izjavo volje) in brez intervencije sodišča razdre pogodbo. Tožeča stranka je imela zakonsko možnost za odstop od pogodbe skladno s 126. členom ZOR, ker pa te ni izkoristila, s tem, ko je sprejela izpolnitev še po preteku tožencema naknadno postavljenega roka, je šteti, da je soglašala z izpolnitvijo in ne z razvezo pogodbe.