VSL Sklep I Cp 1846/2017

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnini ID znak 001 in ID znak 002, ki v naravi predstavljata stanovanjsko stavbo in zemljišče in sta v solasti udeležencev postopka vsakega do 1/2, razdružita s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička po višini solastnih deležev.

2Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec in uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je nasprotni udeleženec na sodišču izrecno poudaril, da je fizična delitev hiše možna, saj ima dve samostojni stanovanjski enoti, vendar je sodišče njegovo izjavo napačno zabeležilo. Sodišče bi moralo zaslišati obe stranki ter postaviti izvedenca gradbene stroke, ki bi ugotovil, če je hišo možno razdeliti po fizičnih delih. Nepoštena je navedba sodišča, da nihče ni navajal procesnih kršitev. Toženec je prava neuka stranka in se je v postopku branil sam ter si je šele sedaj priskrbel brezplačno pravno pomoč.

3Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da oba udeleženca postopka soglašata, da fizična delitev nepremičnine v naravi ni možna, zato je zaključilo, da fizične delitve obravnavanih nepremičnin ni mogoče izvesti. Ker je predlagateljica navajala, da nima interesa, da bi nepremičnini, ki sta predmet delitve, pripadli njej proti izplačilu solastniškega dela nasprotnega udeleženca, nasprotni udeleženec, ki je sprva takšen interes pavšalno zatrjeval, pa je kasneje navedel, da z njegove strani poplačilo solastnega deleža predlagateljice ni možno, ker nima denarnih sredstev in jih ne more pridobiti, je sodišče ugotovilo, da civilna delitev po petem odstavku 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ne pride v poštev in odločilo, da se delitev opravi tako, da se nepremičnini razdružita s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička po višini solastnih deležev.

6Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da je na sodišču poudaril, da je fizična delitev hiše možna, vendar je sodišče njegovo izjavo napačno zabeležilo. Pritožbeno sodišče takim pritožbenim navedbam ne sledi. Iz zapisnika o opravljenem naroku s 5. 9. 2016, ki se v spisu nahaja na list. št. 39, izhaja, da oba udeleženca postopka menita, da fizična delitev nepremičnine ni možna. Tudi iz zapisnika o naroku s 14. 11. 2016, ki se v spisu nahaja na list. št. 41, izhaja, da je bilo že ugotovljeno, da nepremičnine v naravi ni možno deliti na dva dela.

7Zapisnik o naroku je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (224. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Stranke imajo pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, da se jim ga prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika (drugi odstavek 124. člena ZPP). Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). S pritožbeno navedbo, da je sodišče napačno zabeležilo izjavo nasprotnega udeleženca, pritožnik vsebine javne listine, ki jo je tudi podpisal, ne more ovreči.

8V obravnavani zadevi sta se stranki strinjali, da fizična delitev spornih nepremičnin ni možna. V pritožbi se pritožnik s tem ne strinja več. Navaja, da je fizična delitev hiše možna in da bi moralo sodišče postaviti izvedenca gradbene stroke, ki bi ugotovil, če se hiša lahko razdeli po fizičnih delih. Take pritožbene navedbe so prepozne.

9Predlagateljica je v predlogu za delitev solastnih stvari navedla: "Hiša je zgrajena tako, da bi njena morebitna fizična delitev zahtevala znatne spremembe - potrebna bi bila namreč popolna preureditev obstoječih bivalnih prostorov, tako da bi nastala dva samostojna posamezna dela stavbe, ki bi bila primerna za dve gospodinjstvi, takšen poseg pa bi za udeleženca predstavljal visok strošek, kar lahko po potrebi potrdi izvedenec gradbene stroke." Nasprotni udeleženec tem navedbam ni ugovarjal, zato se štejejo za priznane.

10Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke (drugi odstavek 214. člena ZPP). Nasprotni udeleženec je na narokih 5. 9. 2016 in 14. 11. 2016 soglašal, da fizična delitev nepremičnin ni možna. Sedaj v pritožbi nasprotuje priznanemu zaključku, da fizična delitev nepremičnin ni možna in navaja, da ima hiša dve samostojni stanovanjski enoti. Take pritožbene navedbe so po določilu 337. člena ZPP prepozne, nasprotni udeleženec pa niti ne utemelji, zakaj jih ni podal pravočasno.

11Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).