VSRS Sodba IV Ips 35/2008

Zahteva vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti se zavrne.

A.

1Postaja prometne policije Krško je zoper J.L. izdala plačilni nalog zaradi prekrška po petem v zvezi s prvim odstavkom 69. člena ZVCP-1 in mu izrekla globo v znesku 40.000,00 SIT. Storilec je zoper plačilni nalog vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Krškem zavrnilo kot neutemeljeno in odločilo, da je storilec dolžan plačati povprečnino v znesku 60 EUR.

2Vrhovna državna tožilka je zoper pravnomočno sodbo in plačilni nalog 7.8.2007 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije prejelo 28.2.2008. Vložnica navaja, da sta prekrškovni organ in sodišče kršila določbo prvega odstavka 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Da bi policisti ugotovili skupno maso vozila, bi morali odrediti tehtanje vozila z uporabo ustreznih tehničnih naprav, saj z osebno zaznavo ni mogoče natančno določiti mase kateregakoli predmeta. Policisti so v obravnavanem primeru iz razpoložljive dokumentacije o vozilu ugotovili zgolj maso vozila in najvišjo dovoljeno maso vozila, ki je v opisu kršitve in izpodbijani sodbi navedena kot skupna masa vozila, ki pa sploh ni bila ugotovljena. Vložnica zahteve za varstvo zakonitosti predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijano sodbo in plačilni nalog razveljavi ter zadevo vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

3Zahteva vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti je bila na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročena storilcu prekrška, ki nanjo ni odgovoril.

B.

4Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev prvega odstavka 57. člena ZP-1, po katerem se plačilni nalog izda in vroči kršitelju na kraju prekrška, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav. Prekršek po petem v zvezi s prvim odstavkom 69. člena ZVCP-1 stori voznik, ki opravlja prevoz z vozilom, katerega skupna masa(1) presega največjo dovoljeno maso vozila(2) ali s prometnim znakom omejeno skupno maso. Načeloma je sicer pritrditi trditvi vložnice, da natančne mase kateregakoli predmeta ni mogoče osebno zaznati zgolj s čutili, brez tehtanja z ustreznimi sredstvi. Pojem osebna zaznava v veljavni zakonodaji s področja prekrškov ni izrecno urejen. Na splošno pomeni, da uradna oseba prekrškovnega organa prekršek neposredno zazna s svojimi čutili.(3) Zakon o prekrških razmejuje med pojmoma osebna zaznava (prvi odstavek 57. člena ) in osebna ugotovitev (57. a člen), ki je širši pojem in se nanaša na primere, ko uradna oseba kršitev zazna posredno, z zbiranjem podatkov, izjav in z drugimi podobnimi dokaznimi sredstvi, ne pa neposredno s svojimi čutili.

5Navedeno ne pomeni, da je v primeru prekrška po 69. členu ZVCP-1 podano dokazno pravilo, da je treba za ugotavljanje skupne mase vozila, ki predstavlja zakonski znak prekrška in s tem odločilno dejstvo, obvezno izvesti tehtanje vozila po določbah 242. člena ZVCP-1, ker drugače skupne mase vozila ni mogoče "osebno zaznati." Skupno maso vozila je namreč mogoče neposredno ugotoviti tudi na druge načine. Iz tehnične dokumentacije o vozilu je razvidna masa vozila. Prav tako je v dokumentaciji, ki spremlja tovor (npr. naročilnice, tovorni listi), ali celo na samem tovoru navedena njegova masa. S preprosto matematično operacijo (seštevanje) je tako mogoče ugotoviti približno skupno maso vozila, kar v smislu obravnavanega prekrška zadostuje, saj smisel te inkriminacije ni (na kilogram) natančno ugotavljanje skupne mase vozila, kar bi bilo res mogoče le s tehtanjem. Način ugotavljanja skupne mase vozila, ki ga navaja zahteva je le eden izmed možnih načinov ugotavljanja tega zakonskega znaka obravnavanega prekrška. Vsekakor pa predstavlja neposredno ugotavljanje tega odločilnega dejstva, ne glede na to, da je pri tem potrebno prebrati dokumentacijo ali napise na embalaži in nato podatke sešteti. Takó zaznavanje (branje) napisanih podatkov kot tudi miselni proces (seštevanje), ki ga opravi policist, sodijo v pojem "osebne zaznave" v smislu prvega odstavka 57. člena ZP-1, saj gre za neposredno ugotavljanje odločilnega dejstva in prekrška, brez drugih dokaznih sredstev.

6Iz opisa kršitve, ki jo je podal prekrškovni organ, izhaja, da je bil storilcu plačilni nalog izdan zato, ker je vozil tovorni avtomobil z maso 5400 kg in s skupno maso 10600 kg na relaciji, kjer je s prometnim znakom prepovedan promet za vozila, pri katerih skupna masa presega 7500 kg. Takšnim ugotovitvam prekrškovnega organa je sodišče ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo v celoti sledilo. Iz izpodbijanih odločb, opisa kršitve in ostalih podatkov v spisu ni razvidno, na kakšen način je uradna oseba prekrškovnega organa ugotovila skupno maso vozila, ki ga je vozil storilec. Policisti so očitno razpolagali s podatkom o teži vozila (5400 kg). Osebno so lahko zaznali tovor, naložen na vozilu (nihče namreč ne trdi, da je bilo vozilo prazno) in podatke o njegovi teži. Zato ni mogoče trditi, da brez tehtanja nikakor niso mogli osebno zaznati skupne mase vozila, ki ga je vozil storilec, in na tej podlagi zaključiti, da v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga po prvem odstavku 57. člena ZP-1.

7Vložnica zahteve sicer navaja, da so policisti maso vozila (5400 kg) in najvišjo dovoljeno maso vozila (10600 kg) ugotovili na podlagi razpoložljive dokumentacije, nato pa najvišjo dovoljeno maso šteli kot skupno maso in na to oprli odločitev o izdaji plačilnega naloga. Vendar teh navedb ne potrjujejo podatki v spisu. Vložnica se ob tem sklicuje na pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, ki pa zahtevi ni priložena, niti ni vložena v spis. S trditvijo, da so policisti na podlagi dokumentacije ugotovili najvišjo dovoljeno maso vozila (10600 kg) in jo nato nepravilno šteli kot skupno maso vozila, pa vložnica uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga s tem izrednim pravnim sredstvom ni dovoljeno uveljavljati (prvi dostavek 169. člena ZP-1).

8Ker ni podana kršitev zakona, na katero se sklicuje vložnica zahteve za varstvo zakonitosti, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno.

-----Op.št.(1):Skupna masa je masa vozila oziroma skupine vozil skupaj z maso tovora in oseb, ki so na oziroma v njem (62. točka 23. člena ZVCP-1). Masa vozila je masa vozila, pripravljenega za vožnjo, brez potnikov in tovora, z voznikom, z 90% goriva in polnimi rezervoarji za tekočine razen odpadne vode, ter rezervnim kolesom in orodjem (60. točka 23. člena ZVCP-1). Op.št.(2):Največja dovoljena masa je masa, ki jo določi proizvajalec vozila glede na konstrukcijske lastnosti vozila (59. točka 23. člena ZVCP-1). Op.št.(3):Poročevalec DZ, št. 83/2006 (obrazložitev k 4. členu novele ZP-1D).