VSRS Sklep I Up 554/2001

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 54/99-7 z dne 27.3.2001 se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 7.1.1999. Z njo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper sklep Upravne enote M. z dne 3.9.1998, s katerim je ta na podlagi tožnikovega umika zahteve za denacionalizacijo za parc. št. 319 k.o. R. v tem delu denacionalizacijski postopek ustavila. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da po določbi 1.

odstavka 132. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86)

lahko stranka umakne svoj zahtevek z izjavo, ki jo odda pri organu, ki vodi postopek. Umik lahko prekliče, dokler le-ta ne izda sklepa o ustavitvi postopka in ga ne vroči stranki. Z dnem vročitve sklepa o ustavitvi postopka tožniku (9.9.1998) je ta sklep začel učinkovati in tožnikov umik med pritožbenim postopkom ni imel pravnega učinka.

Tožnik v svoji pritožbi navaja, da je bil zaveden s strani državnega uslužbenca, ki je zaposlen na Skladu kmetijskih zemljišč. Zato do umika zahteve za parcelo št. 2117/1 ni prišlo na njegovo željo, temveč na željo tega uslužbenca. Dne 5.2.1993 je vložil zahtevo za denacionalizacijo, dne 2.8.1998 pa je podal prošnjo za odkup omenjenega zemljišča. Za odkup se je odločil, ker je zemljo potreboval, vedel pa je, da so postopki pri denacionalizacijah dolgotrajni. Če je hotel zemljo kupiti, je moral prinesti potrdilo, da omenjena parcela ni v denacionalizacijskem postopku. Ko pa je zvedel, da je predsednik občinskega sveta predlagal, da se parcela 2117/1 dodeli njegovim staršem, ker so jim odvzeli nekaj zemljišča za občinsko cesto, je poslal županu pismo, v katerem ga je seznanil, da je to zemljišče v denacionalizacijskem postopku. Na Upravni enoti M. je dobil potrdilo, da so te parcele v denacionalizacijskem postopku. Prosi, da sodišče še enkrat zadevo prouči in jo ponovno vrne v odločanje komisiji za denacionalizacijo, ki naj bi v sklopu kompletnega denacionalizacijskega postopka obravnavala tudi omenjeno parcelo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je tožnik sicer umaknil del zahteve za denacionalizacijo, vendar že v upravnem postopku ni bilo jasno, kaj je bil sploh predmet njegovega umika, oziroma za katere parcele je zahtevo za denacionalizacijo umaknil. Tožnik je, kot izhaja iz predloženih spisov, v svoji zahtevi za denacionalizacijo z dne 5.2.1993 navedel zemljišče s parc. št. 2117/1, 2117/3 in 2117/4, v vlogi z dne 27.8.1998, s katero je "odstopil od zahtevka za denacionalizacijo" pa je navedel parc. št. 319 k. o. R. Glede na različne parcelne številke v obeh navedenih vlogah je vloga o umiku zahteve za denacionalizacijo toliko nejasna, da ji je upravni organ moral pred ustavitvijo postopka glede na določbe 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) pozvati tožnika, da pojasni, v katerem obsegu je svojo zahtevo umaknil. Ker te pomanjkljivosti postopka tožena stranka ni odpravila, kar pa bi lahko vplivalo na odločitev v zadevi, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrnitev tožbe na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo v nov postopek.