VSRS Sklep I Up 764/99

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 2019/97-7 z dne 23.4.1999 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 29.5.1997. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote K. z dne 20.1.1997, s katero je ta upravna enota zavrnila zahtevo tožečih strank za denacionalizacijo dela stanovanjske zgradbe s poslovnim prostorom v K., stoječe na parc. št. 638 k.o. K., ki je bila podržavljena A.K. iz K. Upravna enota je zavrnila zahtevo tožečih strank z utemeljitvijo, da ni izkazana aktivna legitimacija vlagateljev zahtevka. Ti so sicer dediči po pok. S.R., ne pa tudi po upravičencu pok. A.K., ki je vse svoje premoženje zapustil z oporoko z dne 13.7.1958 materi tožnikov, pokojni S.R.

Sodišče prve stopnje je tožbo zavrnilo iz razloga, ker ni izkazano, da bi tožniki bili zakoniti ali oporočni dediči po A.K. Vlagatelj zahteve mora po določbi 2. odstavka 60. člena ZDen pravno nasledstvo po pokojnem upravičencu vsaj verjetno izkazati. Izkazati mora, da obstaja možnost, da bo dedoval denacionalizirano premoženje, zlasti, da ima dedni naslov. To pa po mnenju sodišča prve stopnje pomeni, da je v določenem krvnem ali osebnem razmerju z upravičencem, če gre za zakonito dedovanje, ali da mu je upravičenec z oporoko naklonil denacionalizirano premoženje, del tega premoženja oziroma posamezen premoženjski objekt.

Tožniki v svoji pritožbi izpodbijajo sodbo sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov 72. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000 - v nadaljevanju ZUS) in predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku in naloži toženi stranki povrnitev stroškov postopka. V pritožbi navajajo, da so vsekakor izkazali pravni interes za denacionalizacijo v korist pokojnega upravičenca A.K., po katerem res niso zakoniti dediči, pač pa so zakoniti dediči po svoji pok. materi S.R., ta pa je dedovala po pok. upravičencu A.K. na podlagi oporoke. Pok. A.K. je napravil oporoko 13.7.1958, torej še pred nacionalizacijo zgradbe v K., saj je bila nacionalizacija te hiše izvedena 26.12.1958. Zapuščinski postopek po pokojnem upravičencu je tekel pod opr. št. O 24/68 Občinskega sodišča v Kopru in se je zaključil s sklepom o dedovanju z dne 13.3.1968. Tožniki, ki so sodelovali v tem zapuščinskem postopku po vstopni pravici po pokojnem očetu V.R., so se dedovanju po pokojnem upravičencu odrekli v korist svoje matere S.R., ki bi bila po stališču sodišča kot oporočna dedinja aktivno legitimirana k zahtevi za denacionalizacijo. Zato so tudi tožniki, kot njeni dediči, lahko aktivno legitimirani za denacionalizacijo, saj aktivna legitimacija ne more ugasniti s smrtjo osebe, ki je v oporoki opredeljena kot oporočni dedič.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da so po določbi 15. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 - odločba US, 13/93 - odločba US, 31/93, 24/95 - odločba US, 20/97 - odločba US, 65/98, 76/98 - odločba US in 66/2000 - v nadaljevanju ZDen) upravičeni za uveljavljanje pravic iz tega naslova le zakoniti dediči in tisti oporočni dediči, katerim je razlaščenec z oporoko zapustil svoje premoženje v celoti ali le del svojega premoženja. ZDen ne govori o zakonitih dedičih (še manj o krvnih sorodnikih), pač pa o pravnih naslednikih. Pravni naslednik je oseba, na katero so prešle pravice in obveznosti njegovega pravnega prednika. Zato pravni naslednik umrle fizične osebe ni le zakoniti, pač pa tudi oporočni dedič. V konkretnem primeru je pok. A.K. napravil oporoko že pred nacionalizacijo svoje hiše. Vse svoje premično in nepremično premoženje je zapustil očetu in materi tožnikov. Mati tožnikov je bila (po smrti svojega moža in po odpovedi dedovanja svojih otrok po očetu v njeno korist) v zapuščinskem postopku po pokojnem A.K. na podlagi oporočnega dedovanja razglašena za dedinjo njegovega premoženja, izvzetega iz nacionalizacije. Na podlagi dodatnega sklepa o dedovanju pa tudi kasneje najdenega njegovega premoženja. Tožniki, ki so otroci oporočne dedinje, pa so kot zakoniti dediči seveda upravičeni dedovati po svoji materi. Po presoji pritožbenega sodišča so zakoniti dediči po oporočni dedinji denacionalizacijskega upravičenca, kot pravni nasledniki po 15. členu ZDen, lahko upravičeni za uveljavljanje pravic iz tega zakona (glej Pravna mnenja Vrhovnega sodišča I/94 - sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. U 934/93).

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zaradi nepravilne uporabe pojma "pravni naslednik" ni ugotovilo vseh dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev o tožbi. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo na podlagi določbe 76. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem postopku bo sodišče prve stopnje ponovno preverilo verjetno izkazanost pravnega nasledstva tožnikov in nato ponovno odločilo o tožbi tožnikov. Pri tem bo v skladu z določbo 23. člena ZUS odločilo tudi o stroških upravnega spora.