VSRS Sklep I Up 342/2000

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 301/99 z dne 18.1.2000 se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničino tožbo proti delnemu enotnemu dovoljenju, izdanemu Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., C., za regulacijo N. H. potoka od km 7+109 do km 8+463, na območju avtoceste K.-L. na odseku 4 S.-F.- B., na parcelah, navedenih v odločbi tožene stranke. V obrazložitvi sodišče prve stopnje navaja, da se za potrebe graditve avtocest v postopkih za pridobitev nepremičnin in pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo uporabljajo predpisi s področja urejanja prostora in naselij, graditve objektov in tudi Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 35/95 - ZUDVGA). V skladu s 45.h členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 - ZUN) se na podlagi lokacijskega načrta in projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izda enotno dovoljenje, ki vsebuje sestavine lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 59/96 in 45/99 - ZGO) v 36. členu določa, da mora investitor vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokazila, da ima pravico graditi na določenem zemljišču. V skladu s 13. členom ZUDVGA se štejejo za dokaz po 1. alinei 36. člena ZGO izjava DARS d.d., da je bil izveden postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu z navedenim zakonom in potrdilo pristojnega upravnega organa, da je uveden postopek razlastitve. V skladu z navedenim zakonom ni nujno, da je investitor ob izdaji enotnega dovoljenja tudi zemljiškoknjižni lastnik zemljišč, ki so potrebna za graditev avtocest. Zato po presoji sodišča tožničin ugovor, da je še vedno lastnica spornega zemljišča, ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe. Iz podatkov predloženega spisa pa je razvidno, da je investitor predlagal tožnici sklenitev pogodbe zaradi odkupa njenega zemljišča v vrednosti, ki jo je ocenil sodni cenilec. Tožnica se je s ponujeno ceno zemljišča strinjala, vendar pogodbe ni podpisala, ker ne zajema izpada dohodka v času zaprtja lokala zaradi izvajanja gradbenih del. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru, št. N 610/98 z dne 12.10.1998 je razvidno, da je bil uveden razlastitveni postopek za parcelo, last tožnice.

Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Meni, da konkretna izjava DARS ne more šteti za dokaz po 36. členu ZGO.

Skladno z določbo 8. točke 13. člena ZUDVGA mora biti podana izjava DARS, da je bil izveden postopek sporazumevanja v skladu s tem zakonom in potrdilo pristojnega upravnega organa, da je uveden postopek razlastitve. V konkretni zadevi postopek sporazumevanja z lastnikom ni bil izveden v skladu s tem zakonom, ker v postopek ni bil pritegnjen drug cenilec in, ker tožnici ni bil dan pouk v zvezi z njenimi pravicami. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne v ponovno odločanje, pritožbeni stroški pa štejejo kot nadaljnji pravdni stroški.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da so bile upravnemu organu predložene listine: sklep sodišča, da je na predlog investitorja začet postopek razlastitve nepremičnine, izjava DARS z dne 9.7.1999 o izvedenem postopku sporazumevanja s tožnico glede odkupa njene nepremičnine parc. št. 254/30 k.o. P. ter listine kot dokaz o izvedenem postopku sporazumevanja. Navedene listine je upravni organ štel kot dokazilo o pravici gradnje na zemljišču parc. št. 254/30 k.o P. v smislu zahtev iz 13. člena ZUDVGA. V postopku sporazumevanja oziroma dogovarjanja o odkupu zemljišč parc. št.

254/30 k.o. P. je investitor pridobil dve cenitvi. Cenitveni zapisnik je izdelal sodni izvedenec I.L. iz M., cenitveni elaborat pa je izdelal sodni cenilec S.K. Tožnica se s ponujeno ceno zemljišča z dne 1.8.1997 ni strinjala ter pogodbe o odkupu zemljišča ni podpisala, ker v njej ni bil zajet izpad dohodka v času gradnje. To izjavo je podpisala na dopisu, s katerim je bila seznanjena o pravicah v postopku določanja odškodnine za nepremičnine, potrebne za gradnjo avtoceste in o ponudbi za sklenitev pogodbe (dopis investitorja z dne 17.6.1996).

Prizadeta stranka Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d., C.) v odgovoru na pritožbo navaja, da je tožnica v postopku sporazumevanja v skladu z 8. členom navedenega zakona bila poučena o pravicah, saj je na ta dopis lastnoročno zapisala svoje pripombe o cenitvi zemljišča. V zvezi z navedbo, da v postopek ni bil pritegnjen drug cenilec pa navaja, da je bila cenitev, ki jo je izdelal sodni cenilec S. K., tožnici tudi vročena. Okrajno sodišče v Mariboru je dne 12.10.1998 izdalo sklep o začetku razlastitvenega postopka za navedeno nepremičnino.

Zastopnica javnega interesa na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo avtoceste investitor predložil dokaz po 1. alinei 36. člena ZGO, kot ga določa 13. člen ZUDVGA. Po 8. alinei prvega odstavka 13. člena ZUDVGA se šteje za tak dokaz izjava DARS, da je bil izveden postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu z ZUDVGA in potrdilo pristojnega upravnega organa, da je uveden postopek razlastitve. Po 2. odstavku 13. člena ZUDVGA morajo k izjavi DARS biti priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti iz 8. člena zakona. Ta pa določa, da je investitor dolžan lastnika nepremičnine še pred začetkom dogovarjanja za sklenitev pogodbe zaradi odkupa nepremičnine poučiti o vseh njegovih pravicah v postopku za določitev odškodnine (drugi odstavek). Če se lastnik nepremičnine ne strinja s predlagano cenitvijo nepremičnine, se navedbe lastnika preverijo z drugim cenilcem (tretji odstavek). Če se niti po preveritvi cenitve oziroma najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je bila lastniku vročena prva ponudba, z lastnikom ne doseže sporazuma o odkupu oziroma nadomestitvi njegove premičnine, se uvede postopek za razlastitev (četrti odstavek 8. člena). Iz navedenih določb izhaja, da je samo izjava DARS, ki so ji priložene listine o izpolnitvi obveznosti iz 8. člena ZUDVGA, dokaz iz prve alinee 36. člena ZGO.

V obravnavanem primeru je tožena stranka ugotovila, da je investitor (DARS) v postopku za izdajo enotnega gradbenega dovoljenja predložil dokazila v skladu s 13. členom ZUDVGA, vendar v odločbi ni navedla, katera dokazila so to. Prvostopno sodišče pa je presodilo, da je investitor predložil vsa dokazila in navedlo, da je med predloženimi spisi nepodpisana pogodba o odkupu zemljišča in sklep Okrajnega sodišča v Mariboru o uvedbi razlastitvenega postopka za tožničino parcelo. Tako pojasnilo bi v tem primeru zadoščalo, če je tožnici v upravnem postopku bila dana možnost vpogleda v te listine. Vendar zapisnika o zaslišanju tožnice, ki naj bi ga opravila Upravna enota Maribor, Oddelek za okolje in prostor, ni v upravnem spisu. Zato pritožbeno sodišče ne more preizkusiti ali je ugotovljeno dejansko stanje pravilno in ali je bil postopek pravilen, sploh pa ne more odgovoriti na tožničin pritožbeni ugovor, da v postopku sporazumevanja ni bila seznanjena s svojimi pravicami in da tožena stranka ni predložila vseh dokazov. Čeprav tožena stranka na poziv prvostopnega sodišča, da predloži vse upravne spise, ki se nanašajo na zadevo, ni poslala popolnih spisov, je sodišče ni ponovno pozvalo, naj to stori (četrti odstavek 36. člena ZUS), niti ji tega ni naložilo v pripravljalnem postopku na podlagi 2. točke prvega odstavka 44. člena ZUS.

Ker prvostopno sodišče navedene pomanjkljivosti ni odpravilo, ni imelo podlage za svojo odločitev po prvem odstavku 59. člena ZUS. S tem je kršilo določbe postopka v upravnem sporu, kar je lahko vplivalo na odločitev. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 74.

člena ZUS izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo upravnemu sodišču v nov postopek.