VSRS Sodba U 1592/96

Tožba se zavrne.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo imenovala tožečo stranko za višjo svetovalko v X. inšpektoratu Republike Slovenije. Tožena stranka je v obrazložitvi svoje odločbe navedla, da je Glavni x.

inšpektor Republike Slovenije predlagal toženi stranki - Vladi Republike Slovenije, da imenuje tožečo stranko za višjo svetovalko v X. inšpektoratu Republike Slovenije. Tožena stranka je, na osnovi Zakona o delavcih v državnih organih, ki v 1. odstavku 15. člena določa, da je višji svetovalec višji upravni delavec, imenovala tožečo stranko, kot za to pristojni organ na podlagi 1. odstavka 19. člena navedenega zakona.

Tožeča stranka v svoji tožbi navaja, da je v republiškem y.

inšpektoratu zaposlena kot inšpektorica že 19 let. Glede na izobrazbo je na svojem področju nadzora nad strupi nesporna avtoriteta, kljub temu pa ni bila ustrezno razporejena že ob prvi razporeditvi v letu 1994. Sodelavci, ki so pred tem opravljali enaka dela z manj izkušnjami in brez dodatne izobrazbe, so bili razporejeni na višje rangirana mesta, kot tožeča stranka z izpodbijano odločbo. Tožeča stranka je bila z odločbo št. ... z dne 24.10.1994 razporejena na delovno mesto: republiška y. inšpektorica I. in z odločbo št. ... z dne 5.1.1996 razporejena na delovno mesto: republiška x. inšpektorica I. Zoper obe odločbi se je pritožila, vendar odgovora v nobenem primeru ni dobila. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi zato, da se bodo storjene napake v ponovnem postopku lahko sanirale.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožeča stranka nepravilno navedla kot toženo stranko Ministrstvo za x. - X.

inšpektorat RS, če izpodbija odločbo Vlade RS. Iz vsebine tožbe izhaja, da želi tožeča stranka odgovora na svoji pritožbi zoper odločbi predstojnika in da nima pripomb na samo odločbo, ki jo izpodbija. Pravi naslov za varstvo njenih pravic glede razporeditve na delovno mesto in določitev količnika je delovno sodišče. Tožena stranka zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o upravnem sporu določa, da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tudi akti o imenovanjih delavcev v državnih organih. V postopku se uporabljajo določbe, ki se nanašajo na izpodbijanje upravnega akta. Tako lahko sodišče odloča tudi o zakonitosti dokončnega posamičnega akta o imenovanju.

Sodišče je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Zakon o delavcih v državnih organih (Ur.l. RS, št. 15/90 in ...) določa, da višje upravne delavce imenuje Vlada RS na predlog predstojnika. Pogoj za tako imenovanje je, da imajo delavci visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri in ustrezne delovne izkušnje. Navedeni zakon v 1.

odstavku 15. člena določa, da so višji upravni delavci v republiških upravnih organih: podsekretar, pomočnik predstojnika, svetovalec predstojnika in višji svetovalec, kakor tudi svetovalec Vlade RS. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da so bili izpolnjeni vsi zakoniti pogoji za imenovanje tožeče stranke za višjo svetovalko v X. inšpektoratu RS. Predlog za imenovanje je podal Glavni x. inšpektor RS, tožeča stranka izpolnjuje predpisane pogoje glede izobrazbe in glede delovnih izkušenj, Vlada RS pa jo je imenovala, na podlagi 19. člena Zakona o delavcih v državnih organih, v skladu s 4. členom Poslovnika Vlade RS, za višjega upravnega delavca - višjega svetovalca.

Nepravilno je stališče tožeče stranke, da bi se z odpravo izpodbijane odločbe "sanirale" napake iz drugih postopkov o napredovanju, ki so v pristojnosti predstojnika upravnega organa in ne tožene stranke.

Obravnavanje morebitnih kršitev v postopkih napredovanja tožeče stranke, ki so v pristojnosti predstojnika upravnega organa, nikakor ni predmet tega upravnega spora, v katerem se izpodbija odločba tožene stranke Vlade RS. Nepravilnost stališča tožeče stranke je opazna že v sami tožbi, kjer je navedena kot tožena stranka Ministrstvo za x., X. inšpektorat RS, kar je kasneje spremenjeno kot izpodbijani akt pa odločba Vlade RS z dne 12.9.1996. Glede na konkretno navedbo odločbe je sodišče v upravnem sporu preizkusilo le ta akt in o njem presodilo.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 50/97).