VSRS Sklep II Ips 528/96

Revizija se zavrže.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke s katerim je zahtevala, naj ostane v veljavi odpoved najemne pogodbe, ki je bila dana toženi stranki za stanovanje na podstrešju hiše O., zaradi česar bi morala tožena stranka to stanovanje izprazniti in ga praznega oseb in stvari izročiti tožeči stranki. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih morata tožnika povrniti toženi stranki v znesku 18.578 SIT z zamudnimi obrestmi od 24.1.1996 dalje do plačila. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je tožbenemu zahtevku na odpoved najemne pogodbe ugodilo, toženi stranki pa naložilo, da mora sporno stanovanje izprazniti in ga praznega oseb in stvari izročiti tožeči stranki, vendar šele potem, ko ji bo tožeča stranka zagotovila drugo primerno stanovanje. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora tožena stranka povrniti tožeči stranki v znesku 17.112,50 SIT.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Odločitev sodišča druge stopnje je v nasprotju z določbo 59. člena stanovanjskega zakona, ki določa, da se najemna in podnajemna pogodba odpovedujeta s tožbo pri rednem sodišču. V obravnavanem primeru je utemeljenost odpovedi najemne pogodbe sporna, saj tožeča stranka toženi stranki še ni zagotovila drugega primernega stanovanja. Tega bi morala ponuditi že v pravdnem postopku, česar pa ni storila. Na podlagi sodbe sodišča druge stopnje izpraznitve stanovanja ni mogoče zahtevati. Zato je napačen zaključek, da je tožena stranka v pravdi propadla in da mora zato povrniti tožeči stranki stroške postopka. Tožena stranka ima majhno pokojnino. Zato naj jo sodišče oprosti plačila sodnih taks.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega 80.000 SIT (3. odstavek 382. člena ZPP v zvezi z 9. členom zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov - Ur. l. RS, št. 55/92).

V tožbi, ki je bila vložena dne 4.7.1995, je tožeča stranka vrednost spornega predmeta opredelila z zneskom 30.000 SIT. Ker navedeni znesek ne presega zneska iz 3. odstavka 382. člena ZPP (80.000 SIT), revizija ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).

O predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks, ki jih je potrebno plačati zaradi vloženega izrednega pravnega sredstva, revizijsko sodišče ni odločalo. O tem predlogu mora odločiti sodišče prve stopnje (1. odstavek 173. člena ZPP).