VSRS Sodba in sklep II Ips 165/2008

I. Revizija zoper sklep se zavrže.

II. Revizija zoper sodbo se zavrne.

Tožnik in toženec sta zakonita dediča. Toženec je z zapustnikom sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Tožnik je izpodbijal pogodbo, češ da gre v resnici za darilno pogodbo. Toži na vrnitev daril v zapuščino. Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo. Zoper sodbo sta oba vložila pritožbo. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo in v tem delu odločitev razveljavilo (šlo je za prekoračitev zahtevka), hkrati pa je ugodilo tudi pritožbi toženca in zahtevek zavrnilo zaradi nesklepčnosti.

Tožnik je vložil revizijo zoper sklep in sodbo. V reviziji zatrjuje bistveno kršitev pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Procesna kršitev naj bi bila v tem, da sta sodba in sklep sama v seboj v nasprotju, ker je pritožbeno sodišče hkrati ugodilo pritožbama obeh strank. Nadalje meni, da bo sodišče ponovno odločalo o prekoračenem delu zahtevka, ki sploh ni samostojen zahtevek. V zvezi z zmotno uporabo materialnega prava navaja, da je tožba sklepčna, saj je v skladu z napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča. Prav tako pa pogodba o dosmrtnem preživljanju ni aleatorna, saj je bila sklenjena, ko je bil upravičenec star več kot 94 le in je tako očitno, da gre za darilno pogodbo. Predlaga, da se reviziji ugodi, sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje na prvo stopnjo oziroma da se pritožba tožene stranke zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba prve stopnje.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija zoper sklep ni dovoljena, revizija zoper sodbo pa je neutemeljena.

1O nedovoljenosti revizije Eden od razlogov, zaradi katerih revizija ni dovoljena, je tudi pomanjkanje pravnega interesa (drugi odstavek 374. člena ZPP). Stranka nima pravnega interesa za vložitev revizije zoper odločbo sodišča druge stopnje, s katero je bilo njenemu pravnemu sredstvu ugodeno. Zato je potrebno revizijo v delu zoper sklep zavreči, saj je bilo s tem sklepom tožnikovi pritožbi ugodeno.

2O neutemeljenosti revizije Tožnik uveljavlja bistveno kršitev postopka in zmotno uporabo materialnega prava.

2.1. Glede procesne kršitve Uveljavljena bistvena kršitev pravdnega postopka ni podana. Odločitev sodišča druge stopnje ni sama s sabo v zatrjevanem nasprotju. V delu, kjer je šlo za prekoračitev zahtevka, je sodišče druge stopnje tožnikovi pritožbi ugodilo in v skladu z 357. členom ZPP odločitev razveljavilo. To pa ne pomeni, da se bo o tem delu ponovno odločalo, kot to zmotno meni revident. Sodišče je namreč sodbo prve stopnje samo razveljavilo, ni pa zadeve vrnilo v ponovno sojenje. V preostalem delu pa je ugodilo pritožbi toženca in zahtevek zavrnilo. Drugačne procesne kršitve tožnik ni zatrjeval, revizijsko sodišče pa lahko obravnava le tiste, ki jih uveljavlja revizija.

2.2. Glede zmotne uporabe materialnega prava Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Revizijsko sodišče pritrjuje razlogom sodišča druge stopnje, da je zahtevek tožnika nesklepčen. Tožnik zahteva vračilo daril v zapuščino. Vračanje daril v zapuščino je možno samo v primeru prikrajšanja nujnega deleža in še to le v obsegu, kot je potrebno, da se prikrajšanje odpravi oziroma po zakonski dikciji prvega odstavka 34. člena Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/1976 in 23/1978, v nadaljevanju ZD) "kolikor je treba, da se dopolni nujni delež". Takšen dajatveni zahtevek bi torej tožnik lahko postavil le v primeru, ko bi zatrjeval tudi prikrajšanje nujnega deleža. Tožnik prikrajšanja nujnega deleža ni zatrjeval kljub temu, da je bil (kot to tudi revident sam izpostavlja v drugem odstavku revizije na drugi strani) z zapuščinskim sklepom napoten na pravdo ravno zaradi vrnitve darila v zapuščino zaradi dopolnitve nujnega deleža.

Ko je tako, se revizijsko sodišče ni ukvarjalo še z vprašanjem odplačnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju oziroma, ali je bila ta pogodba v resnici darilna.

Ker izpodbijani sodbi ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava, niti uveljavljanih kršitev določb pravdnega postopka, je bilo treba revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

Izrek o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov revizijskega postopka je zajet v izreku o zavrnitvi revizije (165. člen ZPP).