VSRS Sklep I Ips 256/2006

Zahtevi obdolženega G.S. in njegovega zagovornika za varstvo zakonitosti se zavržeta.

Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 23.6.2006 po 5. odstavku 202. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper obdolženega G.S. odredil pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 30.6.2006 zavrnilo pritožbi obdolženca in zagovornika kot neutemeljeni. Obdolženec je utemeljeno osumljen poskusa kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil po 1. odstavku 197. člena v zvezi z 22. členom KZ ter kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena ter nedovoljene proizvodnje in prometa orožja po 1. odstavku 310. člena KZ.

Zoper tak pravnomočni sklep sta vložila zahtevi za varstvo zakonitosti obdolženec in zagovornik. Obdolženec v zahtevi ni opredelil kršitev zakona, zavzema pa se za odpravo pripora. Zagovornik uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijani sklep razveljavi in pripor zoper obdolženca odpravi.

Zahtevi za varstvo zakonitosti sta prepozno vloženi.

Po določbah 3. odstavka 421. člena ZKP smejo obdolženec, zagovornik in osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, če gre za odločbo iz 4. odstavka 420. člena tega zakona v roku osmih dni, od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo.

V tej zadevi je sodišče s pravnomočnim sklepom odredilo pripor zoper obdolženca. Sklep, s katerim je višje sodišče odločilo o pritožbah zagovornika in obdolženca, je slednjemu bil glede na podatke pribavljene povratnice vročen 30.6.2006. Osemdnevni rok je potekel 8. julija 2006. Ker pa je ta dan bila sobota, ko se pri sodišču ne dela, se je rok iztekel v ponedeljek 10.7.2006. Obsojenec in zagovornik sta vložila zahtevi za varstvo zakonitosti, prvi z izročitvijo zahteve Zaporom L. dne 17.7.2006 ob 19.15 uri, drugi pa jo je istega dne oddal neposredno v vložišču sodišča prve stopnje. Glede na takšne ugotovitve sta obe zahtevi bili vloženi po preteku navedenega zakonskega roka ter ju je zato Vrhovno sodišče zavrglo kot prepozni (2. odstavek 423. člena ZKP).