VSL Sklep I Cp 798/2017

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo potne stroške priče S. I. za prihod na narok 17. 10. 2016 na 30,17 EUR (25,87 EUR kilometrine in 4,30 EUR stroškov parkiranja v parkirni hiši).

2Zoper tak sklep se pravočasno in iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje priča. Predlaga "zavrženje sklepa" in izdajo novega sklepa. Opozarja, da je sodišče spregledalo, da je stroške priglasil na podlagi pogodbe o sodelovanju s toženo stranko s 30. 7. 2014.

Meni še, da pri višini potnih stroškov sodišče kontraditorno meša - enkrat, da mu stroškov ne more obračunati po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, a nato opravi obračun kilometrine v vrednosti 8 % vrednosti cene bencina in ne po 0,37 EUR na prevožen kilometer. Pritožnik nima ničesar z zaposlenimi v državni upravi, razen tega, da je primoran plačevati davke in prispevke za njihove plače, ne glede na to, ali je sam uspel dobiti plačano svoje lastno delo in nastale stroške ter izgubo časa, kot je to v tem primeru.

V nadaljevanju pritožnik obrazloži svoj zahtevek za povrnitev izgubljenega dobička.

3Pritožba je bila vročena pravdnima strankama, ki nanjo nista odgovorili.

4Pritožba ni utemeljena.

5Vsakdo, ki je kot priča povabljen na zaslišanje, se mora odzvati vabilu in priti na sodišče (1. odstavek 229. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). To pomeni, da je pričanje javna dolžnost^{1, 2}, ki pa je hkrati v posamičnem interesu stranke, ki je pričo predlagala. Zato je prav, da ima priča pravico do povrnitve stroškov, ki so ji nastali s prihodom na sodišče in z zadrževanjem na sodišču. Hkrati pa je jasno, da priči (za izpolnitev javne dolžnosti) pripada le povrnitev stroškov, ne pa nagrada ali plačilo za delo (čeprav je tisti, ki je bil v postopku predlagan za pričo, sicer tudi sodni izvedenec³). Drugače povedano: pravica do povrnitve stroškov je omejena v dveh smereh. Prva je v tem, da so stroški v 1. odstavku 242. člena ZPP izčrpno našteti⁴ (to pomeni, da pričam povrnitev stroškov, ki v 1. odstavku 242. člena ZPP niso našteti, ne pripada, sodišče pa jih ne sme priznati). Druga omejitev pa je pravilo o potrebnosti stroškov (155. člen ZPP).

6Pogodba, ki jo je priča sklenila s toženo stranko, ne more biti podlaga za obračun stroškov in s tem sodno priznanje stroškov ("urne postavke" oz. odmene za porabljen čas in nagrade za študij obstoječe dokumentacije ter priprave na ustno podajanje), ki priči na podlagi 1. odstavka 242. člena ZPP ne pripadajo.

7Povsem pravilno je ravnanje sodišča prve stopnje, ki je stroške odmerilo ob uporabi Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik), ki med drugim ureja povrnitev stroškov pričam (gl. 1. člen Pravilnika).

8Na podlagi 3. odstavka 9. člena Pravilnika se povrnitev stroškov za prevožene kilometre obračuna v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi. Tukaj je torej podlaga za način obračuna potnih stroškov, ki ga je materialnopravno pravilno uporabilo sodišče prve stopnje, četudi pritožnik izpostavlja, da nima ničesar z zaposlenimi v državni upravi.⁵

9Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje (še) ni odločilo o izgubljenem zaslužku S. I. kot samostojnega podjetnika (kar je tudi obrazložilo), zato se s pritožbenimi navedbami, ki predstavljajo utemeljevanje izgubljenega zaslužka, pritožbeno sodišče ni ukvarjalo.

10Pritožba torej ni utemeljena; razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), pa niso podani, zato jo je višje sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

¹ In odraz pravice do sodnega varstva; prim. J. Zobec, v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, 2006, stran 439 in 469.
² V naši pravni kulturi je ta dolžnost splošno sprejeta in razumljena. Tako številne priče stroškov sploh ne priglasijo z obrazložitvijo: "Saj je bila moja dolžnost priti."
³ Ki mu za izvedensko delo poleg povrnitve stroškov za opravljeno izvedensko delo pripada še nagrada.
⁴ Priča ima pravico do povračila potnih stroškov, stroškov za prehrano in prenočišče kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka.
⁵ Da gre za povsem realno povrnitev stroškov, pokaže izračun na podlagi splošno znanih podatkov o porabi in ceni goriva: za 100 km vožnje je povprečna poraba povprečnega vozila 8 litrov, za 264 km torej 22 litrov. Pri povprečni ceni litra goriva (1,20 EUR) za 264 km potrošimo približno 26,00 EUR.