VSRS Sodba IV Ips 36/2008

Postopek zoper storilca J.O. v zadevi Okrajnega sodišča v Domžalah z dne 17.9.2007, v zvezi s plačilnim nalogom prekrškovnega organa Specializirane enote za nadzor prometa z dne 19.4.2007, glede prekrška po prvem in tretjem odstavku 4. člena ZVCP-1 se ustavi.

A.

1Okrajno sodišče v Domžalah je s pravnomočno sodbo z dne 20.9.2007, v zvezi s plačilnim nalogom prekrškovnega organa Specializirane enote za nadzor prometa z dne 19.4.2007, zavrnilo zahtevo za sodno varstvo J.O. in potrdilo plačilni nalog, ki je bil izdan zaradi prekrškov po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZVCP-1 in osmem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 70. člena ZVCP-1. Izrečena mu je bila skupna globa v znesku 4.590,22 eurov in 80 eurov povprečnine.

2Vrhovni državni tožilec je 15.11.2007 zoper pravnomočno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Navaja, da je iz plačilnega naloga in iz sodbe razvidno, da je bil prekršek po prvem odstavku 4. člena ZVCP-1 storjen s tem, da voznik ni izpolnjeval pogojev za vožnjo, ker ni imel opravljenega preizkusa znanja za voznika izrednega prevoza in sicer za prevoz z delovnim vozilom MB A. V skladu z navedeno določbo bi storilec J.O. kot samostojni podjetnik posameznik moral zagotoviti, da vozniki vozil, s katerimi opravljajo javni prevoz potnikov ali blaga oziroma prevoz oseb ali blaga za lastne potrebe, izpolnjujejo vse predpisane pogoje. Vozilo za posebne namene črpalka je delovno vozilo, ki je v 39. točki prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 definirano kot motorno vozilo, ki ni namenjeno prevozu oseb ali tovora. Iz navedenega izhaja, da že pojmovno delovno vozilo ni vozilo, s katerim bi se opravljal javni prevoz potnikov ali blaga oziroma prevoz oseb ali blaga za lastne potrebe v smislu prvega odstavka 4. člena ZVCP-1. Zaradi tega storilec kot samostojni podjetnik, ki ni poskrbel za to, da bi voznik izpolnjeval pogoje za vožnjo, ni mogel storiti očitanega prekrška, tako sta prekrškovni organ in sodišče s sankcioniranjem storilca po navedeni določbi kršila materialne določbe zakona glede vprašanja, ali je dejanje, zaradi katerega je bil zoper storilca začet postopek, sploh prekršek (1. točka 156. člena ZP-1 v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 4. člena ZVCP-1). Vložnik uveljavlja še bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih (ali je prevoz delovnega vozila prevoz blaga) oziroma so razlogi nerazumljivi in ker se sodišče pri zavrnitvi zahteve za sodno varstvo sklicuje na 38. točko 3. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2), kar je v nasprotju z izrekom sodbe, ki je zahtevo zavrnilo zaradi prekrška po ZVCP-1. Vložnik predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne Okrajnemu sodišču v Domžalah v novo odločanje.

B.

3Z izpodbijanim plačilnim nalogom prekrškovnega organa je bil storilec spoznan za odgovornega storitve prekrška po osmem v zvezi z drugim odstavkom 70. člena ZVCP-1 in po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZVCP-1. Iz uradnega zaznamka z dne 3.7.2007 izhaja, da je prvi prekršek storil s tem, ker je kot samostojni podjetnik posameznik za potrebe obrti opravljal izredni prevoz, čeprav pristojni organ zanj ni izdal dovoljenja, drugega pa, ker kot samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja obrtno ali podobno dejavnost, ni zagotovil, da voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali blaga oziroma prevoz oseb ali blaga za lastne potrebe, izpolnjuje vse predpisane pogoje. Pri kontroli dokumentov voznika je bilo namreč ugotovljeno, da voznik ni imel opravljenega preizkusa znanja, potrebnega za pridobitev dovoljenja za voznika izrednih prevozov, in sicer za prevoz z delovnim vozilom, ki ga je opravljal po nalogu in za potrebe obrti samostojnega podjetnika J.O. Zoper plačilni nalog je J.O. vložil zahtevo za sodno varstvo, v kateri navaja, da ni storil slednje kršitve, saj je njegovo vozilo registrirano kot delovno vozilo - črpalka za beton (kot izhaja iz prometnega dovoljenja) in na njem ne more prevažati nobenega tovora, ampak le transportira že pripeljan tovor na določeno mesto. Okrajno sodišče v Domžalah je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo in potrdilo plačilni nalog.

4Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je glede na preseženo skupno maso in osno obremenitev šlo za izredni prevoz. Voznik kljub temu ni imel opravljenega preizkusa znanja, potrebnega za pridobitev dovoljenja za voznika izrednih prevozov. Zato je prekrškovni organ J.O. izrekel globo za prekršek po prvem odstavku 4. člena ZVCP-1, saj kot samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja obrtno ali podobno dejavnost, ni zagotovil, da voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali blaga oziroma prevoz oseb ali blaga za lastne potrebe, izpolnjuje vse predpisane pogoje. Iz izpodbijanega plačilnega naloga in iz pravnomočne sodbe je razvidno, da je voznik po nalogu storilca kot samostojnega podjetnika J.O. po avtocesti vozil delovno vozilo-črpalko za beton znamke MB A. Delovno vozilo po 39. točki prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 predstavlja motorno vozilo z vgrajenimi napravami za opravljanje določenih del, ki ni namenjeno prevozu oseb ali tovora (in ki na ravni cesti lahko doseže hitrost večjo od 30 km/h). Glede na naveden pomen delovnega vozila J.O. kot samostojni podjetnik ni mogel storiti očitanega prekrška, saj delovno vozilo ni vozilo, s katerim opravljajo javni prevoz potnikov ali blaga oziroma prevoz oseb ali blaga za lastne potrebe, kar je zakonski znak po prvem odstavku 4. člena ZVCP-1. Vrhovno sodišče ugotavlja, da dejanje, zaradi katerega je bil kršitelj spoznan za odgovornega ni prekršek po prvem odstavku 4. člena ZVCP-1, zato je podana kršitev iz 1. točke 156. člena ZP-1.

5Vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti poleg ugotovljene kršitve materialne določbe zakona uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. Vrhovno sodišče te kršitve ni presojalo, saj je ugotovilo, da je iz razlogov, ki jih navaja vložnik, podana kršitev iz 1. točke 156. člena ZP-1 v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 4. člena ZVCP-1.

6Vrhovno sodišče je glede na navedeno kršitev zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo, vendar ni sledilo predlogu vrhovnega državnega tožilca, naj se sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne Okrajnemu sodišču v Domžalah v novo odločanje. V skladu s 1. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1 je postopek zoper storilca J.O. v zadevi Okrajnega sodišča v Domžalah z dne 17.9.2007, v zvezi s plačilnim nalogom prekrškovnega organa Specializirane enote za nadzor prometa z dne 19.4.2007, glede prekrška po prvem in tretjem odstavku 4. člena ZVCP-1 ustavilo.