VSL Sklep I Cp 2820/2017

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnikov za ponovno odmero sodne takse.

2Zoper sklep so tožniki vložili pravočasno pritožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma v novo odmero sodne takse. Izpostavljajo, da so pred pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi taksne oprostitve in pred izdajo naloga za plačilo sodne takse, torej predno se je sodišče spustilo v obravnavanje zadeve, umaknili del tožbenega zahtevka in glede na to upravičeno predlagali, da sodišče sodno takso na novo odmeri. V primeru umika tožbe ali dela tožbe, sodišče ne more zaračunati polne takse, temveč le s količnikom 0,1. V konkretnem primeru tudi uporaba tega količnika ne pride v poštev, temveč bi moralo sodišče sodno takso, glede na delni umik tožbe, ponovno odmeriti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Tožniki so dne 13. 9. 2017 vložili tožbo na plačilo 1.463.353,90 EUR. Z vložitvijo tožbe je nastala taksna obveznost (1. točka prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1), katere višino se določi glede na vrednost spornega predmeta (16. člen ZST-1). Hkrati s tožbo so vložili tudi predloge za oprostitev plačila sodne takse. S sklepi z dne 13. 10. 2017 so bili predlogi zavrženi oziroma zavrnjeni, med drugim pa je bilo tudi pravnomočno¹ odločeno, da je vsak od tožnikov dolžan plačati sodno takso za tožbo v višini 4.375,00 EUR (tožnicama je bilo odobreno plačilo v dvanajstih mesečnih obrokih).² Z vlogo z dne 8. 11. 2017 so tožbo delno umaknili. S tem se je spremenila (znižala) vrednost spornega predmeta. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pa ta okoliščina ne vpliva na spremembo taksne obveznosti. Po prvem odstavku 32. člena ZST-1 namreč v primeru spremembe vrednosti predmeta med postopkom, ostane podlaga za plačilo sodne takse prvotna vrednost, razen v posebej določenih situacijah, ki pa v konkretnem primeru niso podane.

5Odločitev sodišča prve stopnje, ki je sodno takso odmerilo od prvotne vrednosti (kakršna je bila v trenutku nastanka taksne obveznosti), je zato pravilna, predlog za njeno ponovno odmero pa neutemeljen. Pritožbeno sodišče je v posledici pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

¹ Tožniki v pritožbi ne prerekajo ugotovitve sodišča prve stopnje, da se zoper sklepe niso pritožili.
² Upoštevaje skupno taksno obveznost v višini 13.125,00 EUR, odmerjeno od vrednosti spora 1.463.353,90 EUR.