VSRS Sodba I Up 1401/2002

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 4.10.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote I.B. z dne 28.6.2000, s katero ni bilo ugodeno tožnikovi zahtevi za spremembo podatka o njegovem rojstvu.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo in razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla tožena stranka. Tožena stranka je po presoji prvostopnega sodišča po izvedbi dokazov pravilno ocenila in utemeljeno štela, da je pravilen datum tožnikovega rojstva tisti, ki je vpisan po kronološkem zaporedju v izvirni rojstni matični knjigi P., letnik 1933, zaporedna številka .., vodeni v predpisani obliki pri takratnem državnem organu, in ni verjetno, da bi matičar vpisal rojstvo tožnika v matično knjigo leto dni pred tožnikovim rojstvom. V postopku je bilo tudi ugotovljeno, da v rojstni matični knjigi P. za leto 1934, ni vpisanega rojstva osebe z enakim imenom in priimkom. V zvezi z listinskimi dokazi, ki jih je predložil tožnik, je po oceni prvostopnega sodišča pravilna ugotovitev tožene stranke, da je v predloženih listinah datum tožnikovega rojstva (20.10.1934), naveden verjetno zaradi napake v krstni knjigi. V upravnih spisih se nahajata dva krstna lista, ki sta bila tožniku izdana, in sicer krstni list Škofije K. Župnije P. z dne 18.8.1997, v katerem je naveden tožnikov rojstni datum 21.10.1933, ter krstni list Župnega urada P. z dne 9.4.1968, z rojstnim datumom 20.10.1934. V upravnih spisih pa se nahaja tudi pojasnilo Župnijskega urada P. z dne 2.3.1998, iz katerega izhaja, da je pri drugem datumu rojstva (20.10.1934) pripisana opomba krstitelja naj iskalec gleda datum 21.10.1933. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da med postopkom z izvedenimi dokazi ni bila izpodbita domneva o pravilnosti podatkov vpisanih v rojstno matično knjigo.

Tožnik se v pritožbi, ki jo je vložil po svojem pooblaščencu, ne strinja z izpodbijano sodbo. Po njegovem mnenju sodišče ni upoštevalo predloženih dokazov, da je pravi datum njegovega rojstva 20.10.1934 in ne 21.10.1933, kot je po njegovem mnenju napačno vpisan v rojstni matični knjigi P., letnik 1933. Datuma 21.10.1933 ne priznava za datum svojega rojstva. Ponovi tožbeno navedbo, da je bil med vojno, po kapitulaciji Italije 1943, ves arhiv prebivalstva takratne občine P. povsod razmetan in uničen. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugotovi: da je pravi datum njegovega rojstva 20.10.1934; da je datum 21.10.1933, vpisan v rojstni matični knjigi P., letnik 1933, pod zap. št. 28, ničen, in da pritožbeno sodišče naroči Upravni enoti v I.B., da vpiše v matično knjigo P., letnik 1934, datum njegovega rojstva 20.10.1934.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče se strinja z dejansko in pravno podlago izpodbijane sodbe. Razlogi, ki jih navaja izpodbijana sodba so skladni s podatki v upravnih spisih in z določbami predpisov, na katere se prvostopno sodišče sklicuje.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče s pravilno uporabo materialnega prava utemeljeno sledilo ugotovitvi tožene stranke in prvostopnega upravnega organa, da tožnik ni uspel dokazati, da datum njegovega rojstva, vpisan v matični knjigi rojenih P. za leto 1933, pod zap. št 28, ni pravilen. Zakon o matičnih knjigah (Uradni list SRS, št. 2/87) določa, da imajo matične knjige, izpiski iz matičnih knjig in potrdila, ki se izdajajo na podlagi matičnih knjig, dokazno moč javnih listi (1. člen), to pa pomeni, da zanje velja domneva, da je tisto, kar se v javni listini potrjuje ali določa, resnično. Po Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je v skladu z načelom materialne resnice sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena (171. člen), vendar v takšnem primeru nosi breme dokazovanja stranka, ki meni, da tisto, kar se v listini potrjuje, ni resnično. Glede na podatke v upravnih spisih tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnik ni uspel dokazati svojih zatrjevanj. Njegove pritožbene navedbe, s katerimi predvsem izraža nestrinjanje z odločitvijo prvostopnega sodišča, pa tudi ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča.

Pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v mejah zakonsko določenih razlogov in razlogov, ki jih navaja stranka v pritožbi. Pri preizkusu pritožbe v okviru pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik izrecno ne navaja razlogov, iz katerih izpodbija sodbo prvostopnega sodišča. Zato je prvostopno sodbo preizkusilo glede tistih bistvenih kršitev postopka, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti in glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da bistvene kršitve postopka v upravnem sporu niso podane in da je prvostopno sodišče izpodbijano sodbo, kot že navedeno, oprlo na pravilno materialno pravno podlago.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.