VSRS Sklep II DoR 335/2017

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je na podlagi določb Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljevanju MKCVMUO)¹ odločilo, da se vrne na Nizozemsko v Sloveniji protipravno zadržan ml. A. A. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

2Zoper takšno odločitev nasprotna udeleženka vlaga predlog za dopustitev revizije.

3Predlog ni dovoljen.

4Namen postopka o vrnitvi otroka po MKCVMUO ni vsebinsko reševanje sporov glede vprašanja starševskih pravic, temveč vzpostavitev prejšnjega stanja tako, da se zagotovi čimprejšnja vrnitev otroka v kraj, kjer je imel otrok običajno prebivališče pred protipravnim odvzemom, in se tako pristojnim organom te države omogoči, da v skladu s svojim pravom odločijo o pravicah staršev do skrbi za otroka. Določba 19. člena Haške konvencije izrecno poudarja, da se odločba na podlagi Haške konvencije v zvezi z vrnitvijo otroka ne šteje za meritorno odločbo o kateremkoli vprašanju v zvezi s pravico do skrbi za otroka.

5Temu namenu Haške konvencije mora biti prilagojen tudi postopek, v katerem pristojni organ odloča o zahtevi za vrnitev. Gre za poseben hiter, ciljem in namenu konvencije prilagojen postopek, v katerem je tudi stopnja procesnih jamstev udeležencev lahko ustrezno nižja, tako da je odločanje lahko še učinkovito. Zelo pomembno je namreč, da je otrok vrnjen, še preden se odtuji od drugega od staršev in preden se tako vživi v novo okolje, da bi bila njegova vrnitev v nasprotju z njegovo koristjo (glej odločbo Ustavnega sodišča Up-377/01).

6V RS nimamo posebnega zakona, ki bi podrobneje urejal postopek za izvrševanje določb MKCVMUO o protipravnem odvzemu otrok. V obravnavanem primeru je sodišče s smiselno uporabo določb Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) postopalo po pravilih Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Vrhovno sodišče pa je v zadevi II Ips 457/2001, v kateri je tudi odločalo o dovoljenosti revizije, odločilo, da je treba postopati po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Obrazložilo je, da gre v postopku odločanja o vrnitvi otroka po MKCVMUO za začasno ureditev, ki naj le zavaruje nemoteno izvedbo postopka, v katerem bo odločeno tudi o pravicah in obveznostih staršev do otroka. Tako je ocenilo, da je sklep o vrnitvi otroka po vsebini najbližji začasni odredbi, zanje pa veljajo postopkovna pravila ZIZ, ZPP pa le, če v ZIZ ni specialnih določb (15. člen ZIZ). Tako ZIZ kot ZNP pa imata specialne določbe glede izrednih pravnih sredstev.

7ZIZ tako v 10. členu določa, da zoper pravnomočno odločbo izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija, tudi ZNP v 34. členu določa, da revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Kadar je revizija po zakonu izključena, je Vrhovno sodišče tudi dopustiti ne more, zato je predlog zavrglo na podlagi šestega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

¹ Zakon o ratifikaciji in Zakon o spremembah Zakona o ratifikaciji Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Ur. l. RS ? Mednarodne pogodbe, št. 6/93 in 14/12.