VSRS Sodba X Ips 1/2005

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Ur. l RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 15. 9. 2003, s katero je ta na podlagi 105. člena Zakona o vojnih invalidih (ZVojI, Ur. l. RS, št. 63/95, 108/99 in 76/03) po nadzorstveni pravici razveljavila odločbi Upravne enote Sevnica z dne 28. 8. 2002 in z dne 13. 3. 2003. S prvo navedeno upravno odločbo je bil tožnici priznan status vojnega veterana - udeleženca NOB za obdobje od 1. 6. 1943 do 15. 5. 1945 ter so ji bile priznane pravice iz tega naslova (plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev ter priznanje pokojninske dobe), z drugo navedeno upravno odločbo pa ji je bila priznana še pravica do veteranskega dodatka. Tožena stranka je obe prvostopni upravni odločbi razveljavila po nadzorstveni pravici zaradi napačne uporabe materialnega prava. O obravnavanem statusu tožnice bi moral glede na določbe tretje alinee 2. člena, 23. člena in 26. člena v zvezi z 28. členom Zakona o vojnih veteranih (ZVV, Uradni list RS, št. 63/95 in 108/99) odločati Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ne pa upravna enota, saj tožnica, ki je bila rojena 27. 5. 1926 ves čas sodelovanja v narodno osvobodilnem gibanju - NOG od 1. 6. 1943 do 15. 5. 1945 ni bila stara manj kot 15 let; to starost je dopolnila 27. 5. 1941.

2Prvostopno sodišče v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi ter razlogom tožene stranke, na katere se v celoti sklicuje (drugi odstavek 67. člena ZUS), tožbene navedbe pa zavrača kot neutemeljene.

3Tožnica v reviziji (prej pritožbi) izraža upanje, da bo Vrhovno sodišče razsodilo pravično in da bo dobila uveljavljani status vojnega veterana.

4Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1 obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne ter dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007.

7Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru se je gibal tudi revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8Kot sta tožnici pravilno pojasnila že tožena stranka in sodišče prve stopnje, je glede na določbo tretje alinee 2. člena ZVV vojni veteran borec ali drug udeleženec narodno osvobodilne vojne Slovenije - NOV, ki mu je ves čas udeležbe v NOV do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vštet v pokojninsko dobo v dvojnem štetju ali dejanskem trajanju. V skladu s 23. členom ZVV pa o priznanju pokojninske dobe odloča ZPIZ. Po 26. členu ZVV oseba, ki uveljavlja status vojnega veterana, dokazuje okoliščino za priznanje navedenega statusa med drugim z odločbo o priznanju posebne dobe za čas udeležbe v NOV v dvojnem ali dejanskem trajanju po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali z drugo ustrezno odločbo ali javno listino. Le osebe, ki so bile ves čas sodelovanja v NOV mlajše od 15 let, glede na določbe 162. člena Temeljnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/61) niso mogle uveljavljati posebne dobe. Po tej določbi se v pokojninsko dobo štejejo obdobja dela in ne obdobja, ki se sicer štejejo v posebno dobo, če so to obdobja, ki jih je zavarovanec dopolnil do 15. leta starosti, razen v primerih iz drugega odstavka 140. člena istega zakona (po katerih se čas, prebit v partizanskih odredih Jugoslavije, v NOV in Jugoslovanski armadi pred petnajstim letom starosti, všteva v pokojninsko dobo). Glede na to je v 21. členu ZVV urejen poseben postopek za ugotavljanje posebne pokojninske dobe le za osebe, ki uveljavljajo status vojnega veterana po tretji alinei 2. člena ZVV (sodelovanje v NOV), če so bile v času, prebitem v okoliščinah za priznanje takega statusa, mlajše od 15 let. Omenjeno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v svojih odločbah (npr. sodba X Ips 1014/2006 z dne 14. 2. 2008).

9Tožnica, ki v času zatrjevanega sodelovanja v NOB ni bila stara manj kot 15 let, ne more uveljavljati statusa vojnega veterana pri upravni enoti na podlagi 21. člena ZVV, temveč bi morala najprej pridobiti odločbo ZPIZ o priznanju posebne dobe za čas udeležbe v NOV v dvojnem ali dejanskem trajanju po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, nato pa bi na podlagi te odločbe lahko uveljavljala status vojnega veterana in pravice, ki iz tega statusa izhajajo po ZVV.

10Glede na navedeno je Vrhovno sodišče tožničino revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.