VSRS Sklep I Up 402/2008

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne Upravnemu sodišču RS kot stvarno pristojnemu sodišču v nadaljnji postopek.

1Tožena stranka je dne 07.07.2008 v postopku ugotavljanja usklajenega ravnanja oz. omejevalnega sporazuma na podlagi 28. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/2008 – ZPOmK-1) izdala sklep o preiskavi. Istega dne so pooblaščene osebe tožene stranke opravile preiskavo pri prvi tožnici in zahtevale predajo elektronske pošte in drugih digitalnih podatkov.

2Tožeča stranka s tožbo v upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS št. 105/2006 – ZUS-1) izpodbija navedeni sklep o preiskavi in pri tem navaja, da je šlo za grob poseg v človekove pravice tožnikov. Hkrati tožeča stranka zahteva tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se toženi stranki prepovedalo nadaljnje razpolaganje s pridobljenim gradivom in njegovo zapečatenje.

3Upravno sodišče Republike Slovenije se je za odločanje v tej zadevi izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo odstopilo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije. Zoper sklep Upravnega sodišča se je pritožila tožeča stranka, ki je v pritožbi poudarila, da ni vložila tožbe zoper sklep o preiskavi po določbah ZPOmK-1, temveč je zahtevala njegovo odpravo v upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

Razlogi za ugoditev pritožbi 4. V postopku sodnega varstva zoper odločbe in nekatere sklepe Urada za varstvo konkurence odloča Vrhovno sodišče (56. člena ZPOmK-1). Glede na četrti odstavek 28. člena ZPOmK-1 pa zoper sklep o preiskavi ni sodnega varstva oziroma se lahko takšen sklep izpodbija le v postopku sodnega varstva zoper odločbo (tretji odstavek 55. člena ZPOmK-1). Navedenega se zaveda tudi tožeča stranka in zato izrecno poudarja, da je tožbo vložila na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1, ki določa, da v upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

5Glede na jasno opredelitev tožeče stranke o tem, kakšne vrste sodno varstvo zahteva, je bil v obravnavani zadevi sprožen upravni spor na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 in ne sodno varstvo po določbah ZPOmK-1. Za odločanje v upravnem sporu pa je na prvi stopnji pristojno upravno sodišče, če zakon ne določa drugače (11. člen ZUS-1). Vprašanje dopustnosti takšnega sodnega varstva in njegove utemeljenosti pa že pomeni odločanje v upravnem sporu, za kar vse je pristojno upravno sodišče.

6Vrhovno sodišče je zato ugodilo pritožbi tožeče stranke in odločilo, da je za odločanje v zadevi pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.