VSRS Sklep X Ips 384/2007

Revizija se zavrže.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka po odvetnici 9.3.2007 vložila revizijo.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 18.2.2005, s katero je delno ugodila pritožbi tožnika zoper odločbo Davčnega urada M. z dne 7.4.2000, tako, da je spremenila izrek prvostopne odločbe v točki 1/2 v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, v ostalem pa je pritožbo zavrnila kot neutemeljeno. Prvostopni organ z izpodbijano odločbo ni ugodil zahtevku tožeče stranke za priznanje vstopnega davka na dodano vrednost (DDV) po obračunu za davčno obdobje december 1999 v znesku 19.900.278,00 SIT in ji naložil, da mora zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri obračunavanju in plačevanju DDV plačati 104.563,00 SIT DDV skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v tem primeru revizija ni dovoljena. V njej tožeča stranka niti ne zatrjuje niti ne obrazloži in niti ne dokazuje, da bi bil za njeno dovoljenost podan katerikoli od razlogov iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, te določbe v reviziji niti ne navaja. Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa je trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 na strani revidenta.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo v obravnavanem primeru kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.