VSRS Sklep II Ips 531/98

Revizija se zavrže.

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine po pok. B. Ž., ugotovilo, da sta zakonita dediča po prvem dednem redu zapustnikov sin M. Ž. in zapustnikova hči T. H., roj. Ž., ter sklenilo, da na podlagi dednega dogovora, sklenjenega na zapuščinski obravnavi dne 15.12.1997 pridobita dediča vsak do 1/2 zapuščine.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo zakonite dedinje T. H. in vnukov A. H. in B. H. ter potrdilo izpodbijani sklep.

Proti sklepu sodišča druge stopnje so zakonita dedinja T. H. in vnuka A. H. in B. H. vložili revizijo. Uveljavljajo razlog zmotne ugotovitve materialnega prava, ker sodišči druge in prve stopnje nista pravilno ocenili pravnega standarda izrednih razmer in predlagajo razveljavitev sklepov ter vrnitev zadeve v nov postopek.

Po določilu 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92) je bila revizija vročena M. Ž., ki je predlagal njeno zavrnitev, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

S sklepoma sodišč druge in prve stopnje je bil pravnomočno končan zapuščinski postopek, ki je po določilu 1. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Ur.l. SRS, št. 30/86 in RS, št. 55/92) vrsta nepravdnega postopka. Po določilu prvega in drugega odstavka tega člena se namreč pravila nepravdnega postopka uporabljajo za obravnavanje osebnih stanj, družinskih in premoženjskih razmerij ter drugih zadev, za katera zakon tako določa ali jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakem drugem postopku. Ker v Zakonu o dedovanju (ZD, Ur.l. SRS, št. 15/76 do RS, št. 82/94) v zvezi z revizijo ni nobenih določb, je treba uporabiti določilo 34. člena ZNP, po katerem revizija ni dovoljena. Zaradi tega jo je vrhovno sodišče po določilu 392. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrglo.