VSRS Sklep VIII Ips 215/2003

Revizija se zavrže.
Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Tožnik je v tožbi z dne 6.1.2000 zahteval razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 10.10.2000 in 30.10.2000, o prenehanju delovnega razmerja, naknadno pa je tožbo razširil še na razveljavitev dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja z dne 27.12.2000. Hkrati je zahteval priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitev na delo.

Sodišče prve stopnje je njegov zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi obeh nižjih sodišč razveljavi, ob hkratni razveljavitvi spornih sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja.

V odgovoru na revizijo tožena stranka predlaga zavrženje revizije, ker ni bila vložena po odvetniku, podredno pa predlaga njeno zavrnitev.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje (1. odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 12/03).

V skladu s 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ne glede na navedene določbe ZPP lahko v delovnem sporu pred Vrhovnim sodiščem delavca zastopa tudi predstavnik sindikata, ki ga organizacija sindikata najame ali zaposli za zastopanje svojih članov, če ima opravljen pravniški državni izpit (16. člen v zvezi s 1. odstavkom 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS, Ur. l. RS, št. 19/94, 20/98).

V skladu s 499. členom ZPP velja takšna ureditev zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v vseh postopkih, v katerih je bila tožba vložena po uveljavitvi navedenega zakona. Glede na to, da je v skladu s 503. členom ZPP prvotno besedilo tega zakona (ZPP (1999) - Ur. l. RS, št. 26/99, z dne 15. aprila 1999) stopilo v veljavo v 90 dneh po objavi, to je 14.7.1999, velja takšna ureditev zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi tudi v tem sporu, v katerem je bila tožba vložena 7.11.2000.

Tožnika je v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje zastopal odvetnik B. L. iz M. S. Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo (2. odstavek 95. člena ZPP). Odvetnik B. L. v tem sporu takega pooblastila ni predložil.

Iz vložene revizije je razvidno, da je revizijo vložil in podpisal osebno tožnik. Na podlagi listin v spisu (kopija delovne knjižice na prilogi A 9 spisa sodišča prve stopnje) je razvidno, da tožnik ni diplomirani pravnik in nima pravniškega državnega izpita. Zato ne izpolnjuje pogojev za opravljanje pravnih dejanj v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in torej tudi ne pogojev za vložitev revizije.

V skladu z 2. odstavkom 374. člena ZPP revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Na podlagi 377. člena ZPP nedovoljeno revizijo zavrže revizijsko sodišče s sklepom, če tega v mejah svojih pravic (374. člen ZPP) ni storil že sodnik sodišča prve stopnje.

Ker tožnik ni imel pravice vložiti revizijo, jo je na podlagi gornjih določb revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo.

Ker sodišče na dopustnost revizije pazi po uradni dolžnosti in tožena stranka z odgovorom na revizijo ni bistveno prispevala k rešitvi zadeve, sama krije svoje stroške, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).