VSRS Sodba II Ips 3/2026

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se tožnikovi pritožbi še delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da je toženka dolžna plačati tožniku poleg že pravnomočno prisojenih 93.623,40 EUR še 30.118,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 2. 2018 dalje do plačila, v ostalem delu (nad prisojenim zneskom 123.741,60 EUR do zahtevanega zneska 247.000 EUR in glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 123.741,60 EUR od 11. 6. 2017 do 16. 2. 2018) pa se tožnikova pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti tožniku njegove stroške prvostopenjskega, pritožbenega in revizijskega postopka v skupnem znesku 11.943,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Oris zadeve in dosedanji potek postopka

1Tožnik (kot voznik motornega kolesa) od toženke (zavarovalnice) zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel v prometni nesreči 11. 6. 2017, povzročeni s strani zavarovanca toženke, ki mu je na regionalni cesti z osebnim vozilom odvzel prednost. Tožnik je ob tem utrpel multipli prelom reber (serijski prelom reber I. do V. desno, I. do III. levo in IX. levo), zlom prsnice, obojestranski pnevmothorax in pnevmothorax mediastinuma po poškodbi, podkožni emfizem, udarnino srca in pljuč, zlom križnice in sramnice, zlom V. ledvenega vretenca, poškodbo leve ledvice, retroperitonelni hematom, zlom desne koželjnice na tipičnem mestu in udarnino spolnih organov, zato je bilo v nevarnosti njegovo življenje in tudi zmanjšana njegova zmožnost za delo. Tožnikova poškodba je po 6-stopenski Fischerjevi lestvici teže poškodb ocenjena 5/6. Toženka je tožniku izplačala nesporni del odškodnine za nepremoženjsko škodo 16. 2. 2018 v znesku 4.200 EUR in 23. 4. 2021 v znesku 128.800 EUR, skupno 133.000 EUR. V revizijskem postopku je sporna samo odmera odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

2Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožniku plačati znesek 42.623,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 3. 2024 dalje do plačila, v roku 15 dni od vročitve sodbe (točka I izreka). Sicer (do zahtevanih 247.000 EUR in za zakonske zamudne obresti od 11. 6. 2017 do 28. 3. 2024) je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka). Odločilo je še o stroških postopka (točka III izreka).

3Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 42.623,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 3. 2024 dalje do plačila nadomestilo z zneskom 93.623,40 EUR¹ z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 2. 2018 dalje do plačila. Posledično je spremenilo tudi odločitev o stroških postopka. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

4Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili naslednja dejstva glede tožnikovih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti:

- Tožnikovo skupno trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti zaradi posledic obravnavanega poškodovanja je po oceni izvedencev travmatologa in psihiatra zmerno (ocena 2 oziroma 25-49 % oziroma srednja okvara oz. prizadetost).

- Pri tožniku, ob škodnem dogodku starem 38 let, je podana blaga okrnjenost funkcioniranja na področju učenja in uporabe znanja, splošnih opravil in zahtev ter sporazumevanja. Tožnik potrebuje ob prisotnih negativnih čustvenih stanjih zaradi prilagoditvene motnje večji napor za učenje novega, okrnjen je priklic informacij iz spomina, potrebuje tudi večji napor za reševanje problemov.

- Pri tožniku je podana zmerna okrnjenost funkcioniranja na področju gibanja, skrbi zase, življenja doma, pri medsebojnih stikih in odnosih ter na glavnih področjih življenja. Tožnik ni sposoben (na sploh in v okviru pridobitnega dela) premeščanja bremen težjih od 5 kg ter izvajanja opravil v prisilni drži hrbtenice in opravil, ki zahtevajo nemoteno funkcijo zgornjih okončin. Prisotnost prilagoditvene motnje krni tožnikovo sposobnost vzpostavljanja in ohranjanja medosebnih stikov in odnosov, na področju intimnih odnosov se pojavlja okrnjenost ob erektilni disfunkciji (v zvezi s čimer ima v prihodnosti planirano operacijo).

- Na področju življenja v skupnosti, družbi in državi se pri tožniku pojavlja huda okrnjenost funkcioniranja, zlasti na področju prostočasnih aktivnosti, saj ni sposoben izvajati športnih aktivnosti, pri katerih bi obstajalo tveganje za ponovno poškodbo hrbtenice, ni sposoben daljše hoje ali hitrejše hoje po neravnem terenu zaradi nevarnosti padca. Ob prilagoditveni motnji doživlja neugodje ob prostočasnih dejavnostih zaradi pojavljanja negativnih čustvenih stanj ob spominjanju na škodni dogodek in posledice tega. Okrnjena je tožnikova udeležba v prometu. Sicer osebno higieno sam vzdržuje, lahko se oblači, se pa ustavi pri preoblačenju posteljnine, ne zmore gospodinjskih opravil, kositi trave, ipd. Pred škodnim dogodkom se je ljubiteljsko ukvarjal z igranjem nogometa, vozil motor, se družil, tega sedaj ne počne več, tudi na tekme več ne hodi, zaradi opaznosti stome in bojazni, da bi se strgala.

- Pred nezgodo je bil zaposlen kot skladiščnik v podjetju Vipoll, sedaj je na čakanju, pri ZPIZ-u je v teku postopek za določitev invalidnosti; sicer mu je priznana III. kategorija invalidnosti z omejitvami in 8-urnim delovnikom, si pa prizadeva za 4 urni delovnik, ker več ne zmore.

Razlogi sodišča prve stopnje glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti

5Ob upoštevanju mnenja izvedencev travmatologa in psihiatra o trajnih posledicah, ki so tožniku ostale po obravnavanem škodnem dogodku, izpovedbe tožnika (dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje so navedene v prejšnji točki te sodbe) in starosti tožnika ob škodnem dogodku — 38 let, je sodišče prve stopnje kot primerno in pravično odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tožniku odmerilo odškodnino v znesku 60.000 EUR, višji tožbeni zahtevek (do zahtevanih 150.000 EUR) je zavrnilo.

Razlogi sodišča druge stopnje glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti

6Sodišče druge stopnje je, upoštevajoč dejanske ugotovitve in sodno prakso odmerjanja odškodnin v podobnih škodnih primerih², potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odmerilo pravično denarno odškodnino v znesku 60.000 EUR.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

7Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik predlagal dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 314/2025 z dne 1. 10. 2025 predlogu za dopustitev revizije ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja: Ali je prisojena odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v skladu z dosedanjo prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije?

Povzetek revizijskih navedb

8Tožnik je po sklepu o dopustitvi revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil pravočasno revizijo, v kateri trdi, da mu je prenizko odmerjena odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Navaja, da je v obravnavanem škodnem dogodku utrpel politraumo, saj je prizadet pri vsakodnevnih življenjskih aktivnostih na vseh področjih, na najpomembnejšem - življenje v skupnosti, družbi in državi - pa je hudo prizadet. Sodišču druge stopnje očita, da mu je za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odmerilo odškodnino samo v višini 37,6 povprečnih neto plač, čeprav Vrhovno sodišče oškodovancem po tej postavki, ki so utrpeli primerljive trajne posledice, prisoja najmanj odškodnino v višini 60 povprečnih neto plač.³ Zato predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da mu prisodi za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odškodnino (najmanj) v višini 60 povprečnih neto plač. Priglaša tudi revizijske stroške.

9Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

10Po 371. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu in glede tistega konkretnega vprašanja, glede katerega je bila revizija dopuščena. Ob tem je vezano na dejansko stanje, ki sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje.

11Revizija je utemeljena.

O odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo na splošno

12Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Načelo individualizacije se osredotoča na konkretnega posameznika, oškodovanca in na njegovo trpljenje (prvi odstavek 179. člena Obligacijskega zakonika), načelo objektivne pogojenosti pa primer umešča v (nek) širši družbeni kontekst (drugi odstavek istega člena).

13Z nastavitvijo kvalitetne zbirke sodne prakse (knjižne in spletne) glede odmere denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je načelo objektivne pogojenosti pridobilo tudi ustavnopravni pomen. Vsebinsko ga napolnjuje osrednji vidik načela enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki narekuje, da mora sodišče na bistveno enake primere navezovati bistveno enake pravne posledice. V primeru denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se ta vidik odraža zelo plastično: primera, ki sta si po značilnih tipih telesnega in duševnega trpljenja podobna, utemeljujeta podoben denarni znesek odškodnine (izraženo v ustrezni primerjalni enoti; kot takšna se je uveljavila enota večkratnika povprečne neto mesečne plače v državi).⁴

O odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti

14Pojem zmanjšanja življenjske aktivnosti zajema zmanjšanje človekovih sposobnosti na celotnem področju njegovega udejstvovanja. Ne zajema le upada telesnih sposobnosti, temveč tudi upad umskih sposobnosti, kar lahko negativno vpliva na oškodovančevo delovno zmožnost, napredovanje, možnosti za nadaljnji osebnostni razvoj, ustvarjanje družine in podobno. Poslabšanje kakovosti življenja pri oškodovancu vzbuja psihično trpljenje. Denarna odškodnina prizadetosti v oškodovančevi osebni sferi ne more odpraviti, je pa največ, kar pravo lahko ponudi oškodovancu kot nadomestilo za njegovo osebno prikrajšanje. Namen odškodnine za nepremoženjsko škodo je, da naj oškodovancu nudi določeno satisfakcijo, oziroma naj mu omogoči, da si privošči določena ugodja, kar naj vsaj v določeni meri omili njegove težave.⁵

15Pravična denarna odškodnina mora biti ob upoštevanju subjektivnih okoliščin tudi objektivno pogojena, torej ustrezno umeščena med druge primere v sodni praksi. Pred sodiščema prve in druge stopnje je bila tožniku za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odmerjena odškodnina v višini 60.000 EUR, kar je v času sojenja predstavljalo 40 povprečnih neto plač.⁶ Tožnik v reviziji meni, da bi mu morali sodišči prisoditi najmanj 60 povprečnih neto plač v času sojenja. Ob tem Vrhovno sodišče ugotavlja, da sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi kot podoben primer navaja zadevo pod interno oznako dokumenta VS00035449 oziroma zadevo VS RS II Ips 135/2019⁷, v kateri je bila tožniku, ob škodnem dogodku starim 49 let, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odmerjena odškodnina v višini 61.000 EUR (v času sojenja 57,44 povprečnih neto plač).⁸ Sodišče druge stopnje je torej tožniku, čeprav se je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti sklicevalo na citirano zadevo, v kateri je bilo tožniku za primerljivo škodo prisojenih 57,44 povprečnih neto plač, prisodilo zgolj 40 povprečnih neto plač.

16Vrhovno sodišče po pregledu tudi drugih zadev, ki jih kot primerljive ponuja revident, ugotavlja, da so bile za relativno primerljiv obseg zmanjšanja življenjske aktivnosti oškodovancem prisojene odškodnine med 55,6 in 67 povprečnimi neto plačami. V zadevi II Ips 91/2017⁹ je bila za nekoliko hujši obseg zmanjšanja življenjske aktivnosti 45-letni oškodovanki odmerjena odškodnina v višini 65.000 EUR, kar je v času sojenja znašalo 63,5 povprečnih neto plač. V zadevi II Ips 389/2008¹⁰, ki je bila tudi hujšega obsega, je bilo za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti oškodovanki (od 40 do 45 let) prisojeno 67 povprečnih neto plač. Za nekoliko milejšo obliko zmanjšanja življenjske aktivnosti 35-letnemu oškodovancu pa je bila v zadevi II Ips 86/2010¹¹ odmerjena odškodnina 50.000 EUR (55,6 povprečnih neto plač).

17Glede na vse navedeno je utemeljena tožnikova graja, da mu je bila odškodnina za nastalo nepremoženjsko škodo za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odmerjena prenizko. Vrhovno sodišče kot pravično odškodnino za tožnikove duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ocenjuje 90.118,20 EUR (60 povprečnih neto plač).

Odgovor na dopuščeno vprašanje in odločitev o reviziji

18Odločitev sodišč prve in druge stopnje glede tožniku prisojene odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ni bila v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča.

19Revizija tožnika je utemeljena. Vrhovno sodišče je zato sodbo sodišča druge stopnje spremenilo (prvi odstavek 380. člena ZPP) in tožniku za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (poleg že pravnomočno prisojenih 93.623,40 EUR) prisodilo še 30.118,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 2. 2018 dalje.

Odločitev o revizijskih stroških

20Ker je bila revizija uspešna, je to vplivalo tudi na odločitev o pravdnih stroških, ki so odmerjeni na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP. Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje uspel 50 %. Revizijsko sodišče je upoštevalo odmero stroškov prvostopenjskega postopka, priznano s strani sodišča prve stopnje, in sedaj spremenjeni uspeh tožnika v postopku. Ob upoštevanju te okoliščine mora toženka tožniku povrniti 7.818,98 EUR prvostopenjskih stroškov. V pritožbenem postopku je tožnik uspel 50 % (kot je ugotovilo že sodišče druge stopnje, zato revizijsko sodišče v odmero stroškov pritožbenega sodišča ni posegalo). Toženka mora torej tožniku povrniti 2.524,14 EUR pritožbenih stroškov. Tožnik je z revizijo uspel 100 %. Revizijsko sodišče mu je priznalo stroške za predlog za revizijo (625 odvetniških točk in polovico teh vštelo v stroške revizije), revizijo (750 točk), 2 % materialnih stroškov, 22 % DDV in sodne takse (v skupnem znesku 807 EUR), skupno torej 1.600,31 EUR. V izreku te odločbe navedeni znesek 11.943,43 EUR, ki ga mora toženka povrniti tožniku, je vsota tožniku priznanih stroškov prvostopenjskega, pritožbenega in revizijskega postopka.

Sestava senata in glasovanje

21Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu te odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Sodišče druge stopnje je presodilo, da tožnik ni soprispeval k nastanku škodnega dogodka, v višino odškodnine po posameznih postavkah pa ni posegalo.
² Primerjaj zadevo VS RS II Ips 135/2019.
³ Ob tem se sklicuje na zadeve VS RS II Ips 91/2017 - 63,5 povprečnih neto plač, II Ips 86/2010 - 55,6 povprečnih neto plač in II Ips 398/2008 (pravilno: II Ips 389/2008) - 67 povprečnih neto plač.
⁴ Primerjaj zadevo VS RS II Ips 83/2023.
⁵ 42. točka zadeve VRRS II Ips 89/2021.
⁶ Povprečna mesečna neto plača v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje junija 2024 je znašala 1.501,97 EUR.
⁷ Oškodovančeve aktivnosti so zaradi posledic poškodbe povprečno okrnjene v zmernem obsegu, na nekaterih področjih življenja (gibanje, splošna opravila in najpomembnejša področja življenja) pa v velikem obsegu (50-95%). Trajno zmanjšanje aktivnosti zaradi telesnih težav vodi v duševne bolečine, ki so povezane s funkcionalno nezmožnostjo in blago okrnjenostjo vsakodnevnega funkcioniranja s slabo samopodobo. Tožnik ne more več delati kot samostojni podjetnik, ne more normalno hoditi, si zavezati čevljev, obuti nogavic, težko si obleče hlače, imeti mora stalno pomoč, saj se ne more umivati, ko gre na blato, ga mora nekdo obrisati, ker nima dovolj gibljivih rok.
⁸ Povprečna mesečna neto plača v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje septembra 2018 je znašala 1.062,03 EUR.
⁹ Oškodovanka (rejnica petih otrok) je zaradi poškodbe možganov osebnostno spremenjena, ima vedenjske, čustvene in razpoloženjske motnje, motnje kontrole impulzov in afektov, za 25 % zmanjšan kratkoročni spomin. Zaradi zatrditve komolca kot posledice poškodbe roke je funkcionalno ovirana pri vseh aktivnostih z roko. Zaradi zatrditve skočnega sklepa kot posledice poškodbe noge je ovirana pri hoji po neravnem terenu, pri delu na vrtu in pri prostočasnih aktivnostih. Dela z rejenci ni več sposobna zaradi posledic poškodb glave ter roke in noge.
¹⁰ Pri oškodovanki so se razvili popoškodbeni glavobol, psihoorganski sindrom in popoškodbena epilepsija; podane so motnje intelektualnega funkcioniranja, okrnjena je zmožnost oblikovanja strategij soočanja z vsakodnevnimi problemi in njihovim razreševanjem, ovirana je pri vseh aktivnostih, kjer bi zaradi morebitne motnje zavesti lahko ogrozila sebe ali druge, zaradi porušene samopodobe in realno drastičnega poslabšanja kvalitete življenja je povečana tudi možnost za suicidno vedenje. Tožnico najbolj moti, ker ni več samostojna, ne more več opravljati gospodinjskih del in pomagati otrokom, ne more več kolesariti, hoditi v planine in na zabave ter ne more več plesti in šivati gobelinov.
¹¹ Oškodovanec je prikrajšan pri delu v svojem poklicu, kjer sedaj opravlja druga, zanj manj zanimiva dela, ne zmore del pri hiši in športnih aktivnosti, ki bi jih rad izvajal z družino. Zmanjšana je tudi njegova sposobnost za občasno delo, ki ga sedaj izvaja v manjšem obsegu.