VSL Sodba II Cp 421/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožniki so dolžni tožencema solidarno povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 2.040,45 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje

1Prva toženka je kot preživljalka v letu 2003 s pokojnima starima staršema A. A. in B. A. kot preživljancema sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, s katero se je zavezala, da bo preživljancema do smrti nudila potrebno pomoč in oskrbo, preživljanec pa ji je za primer smrti zapustil vse nepremičnine in premičnine, ki tvorijo njegovo kmetijo. Prvi tožnik je sin A. A., druga in tretja tožnica in drugi toženec pa so otroci preživljancev. A. A. je umrl v letu 2020, B. A. pa v letu 2022. Tožniki s tožbo zahtevajo ugotovitev, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju nična, izbris vknjižbe lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter ugotovitev, da v zapuščino po pokojnem A. A. spadajo nepremičnine, ki tvorijo kmetijo.

2Sodišče je zahtevek tožnikov zavrnilo. Ugotovilo je, da je bil namen pogodbenih strank, da prva toženka prevzame skrb za preživljanca v zameno za kmetijo, ob sklenitvi pogodbe resničen. Morebitno neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti ne predstavlja razloga za ničnost pogodbe. Prva toženka je skrbela za preživljanca. Pogodba ni bila simulirana in ni bila sklenjena z namenom, da se prvemu tožniku onemogoči dedovanje po preživljancu.

Pritožbeni postopek

3Zoper sodbo se pritožujejo tožniki in kot bistveno navajajo, da je preživljanec pogodbo sklenil z darilnim namenom. Otroci preživljancev za sklenitev pogodbe niso vedeli. V pogodbi so navedena neresnična dejstva, da pogodbene stranke živijo v družinski skupnosti in da preživljalka dela na kmetiji. Preživljanec je želel pogodbo razveljaviti, do česar se sodišče ni opredelilo. Na kmetiji so pomagali vsi otroci preživljancev (razen prvega tožnika), zato ni logično, da bi bila prva toženka "izbranka", ki bi za svoje delo prejela nesorazmerno "plačilo". Pogodba prikriva darilno pogodbo. Sodišče se ni opredelilo do izpovedi tretje tožnice in prič C. C. in D. C. ter E. E. o tem, da so pomagali preživljancema in da je želel preživljanec pogodbo razveljaviti. Sodišče ni pojasnilo, na podlagi česa je prepričano o namenu pogodbenih strank. B. A. je stanovanje v X. podarila drugemu tožencu, kar kaže na to, da je bil tudi namen pogodbe o dosmrtnem preživljanju darilni. Namen pogodbenih strank je bil izključno v tem, da se iz dedovanja izključi zakonite dediče in da prva toženka kmetijo dobi neodplačno. Sodišče ni obrazložilo, zakaj se pogodbe o dosmrtnem preživljanju praviloma sklepajo v času, ko preživljanec še ne potrebuje pomoči in oskrbe. Prva toženka je vse od sklenitve pogodbe nosila finančne obveznosti, ki niso bile tako majhne, kot prikazuje sodišče. Nelogično je, da bi preživljanca od 21-letne vnukinje, ki se je ravno poročila in je bila noseča, zahtevala, da zanju skrbi. Preživljanca sta pomoč na kmetiji potrebovala ves čas. Prva toženka je šele po zlomu kolka preživljanke začela izpolnjevati pogodbene obveznosti, ker se je ustrašila, da bo sicer pogodba razvezana. Izkazani so očitki o fizičnem in psihičnem nasilju prve toženke nad preživljanko.

4Toženca sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5Pritožba ni utemeljena.

6Pritožba sodišču prve stopnje na več mestih očita napačno dokazno oceno izpovedi prič in pravdnih strank in neobrazloženost odločitve. Sodišče se je (kot bo natančneje pojasnjeno v nadaljevanju) opredelilo do vseh pravno relevantnih dejstev, ki jih je ugotovilo na podlagi prepričljive in življenjsko logične dokazne ocene. Sodišče je upoštevalo navedbe in dokaze, ki sta jih predložili obe stranki, pritožbeno sodišče pa pojasnjuje, da se sodišču ni treba opredeliti do prav vsake navedbe, stališča strank ali posamezne izjave prič. Očitkov glede pristranskosti priče G. G. (soseda preživljancev, ki je občasno tudi pomagal na kmetiji) pritožba ne konkretizira, zgolj nestrinjanje tožnikov z njegovimi posameznimi izjavami (pri čemer se pritožba na nekatere druge izjave te priče sklicuje in jih tako očitno dojema kot verodostojne) pa ne more biti razlog za neupoštevanje njegovega zaslišanja. Sodišče prve stopnje se ni osredotočilo zgolj na posamezne (lahko tudi iz konteksta vzete) izjave, ampak je do ugotovitev o relevantnem dejanskem stanju prišlo ob upoštevanju vseh izvedenih dokazov.

O pogodbi o dosmrtnem preživljanju in njenem (ne)izpolnjevanju

7S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se preživljalec zaveže, da bo preživljanca preživljal, slednji pa izjavi, da preživljalcu zapušča premoženje, izročitev katerega je odložena do izročiteljeve smrti (prvi odstavek 557. člena Obligacijskega zakonika¹). Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve sodbe, je podlaga za sklenitev te pogodbe v zagotovitvi preživljanja, za kar preživljalec prejme določeno premoženje. Odločilno je, kakšen namen sta pogodbeni stranki imeli ob sklenitvi pogodbe. Le če sta stranki že ob sklenitvi pogodbe vedeli, da preživljalec svoje obveznosti preživljanja ne bo izpolnjeval, dobil pa bo premoženje, je pogodba neodplačna.²

8V okoliščinah konkretnega primera, ko je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju sklenjena v letu 2003, ko sta preživljanca bila še pri močeh, sta na kmetiji živela samostojno in se tako tudi preživljala (tudi na kmetiji potrebno pomoč sta organizirala sama),³ je očitno, da sta si želela zagotoviti preživljanje v prihodnosti.⁴ Ob sklenitvi pogodbe ni bilo jasno, kakšno pomoč in v kakšnem obsegu bo morala preživljanka zagotavljati, k zagotavljanju pomoči pa se je s pogodbo zavezala.

9Pritožba zastopa stališče, da prva toženka ni izpolnjevala svojih obveznosti po pogodbi in da to kaže, da pogodba v resnici ni bila odplačna in je bila sklenjena z darilnim namenom. Sodišče prve stopnje je v 16. točki obrazložitve sodbe pravilno poudarilo, da neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti ne predstavlja razloga za ničnost pogodbe (to je lahko skladno s tretjim odstavkom 561. člena OZ razlog za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, kar lahko zahteva vsaka pogodbena stranka), v nadaljevanju obrazložitve pa, da so vsi otroci preživljancev (razen prvega tožnika) skupaj s prvo toženko nudili pomoč in oskrbo. Glede pritožbene navedbe, da ni logično, da bi prav prva toženka bila "izbranka", ki bi za svoje delo prejela nesorazmerno plačilo, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da preživljanca nista bila dolžna svojega premoženja razdeliti med vse osebe, ki so jima nudile pomoč (in po drugi strani nista bila upravičena nikogar zavezati k nudenju pomoči). Prav tako se zgolj zaradi sklenjene pogodbe nista bila dolžna za vsako pomoč vedno obrniti le na prvo toženko.⁵ Četudi se tožnikom njuno ravnanje zdi "nelogično", so pogodbene stranke proste pri urejanju svojih pogodbenih razmerij; predvsem pa ni nihče dolžan skleniti pogodbe, ki bi bila najbolj "logična" po mnenju oseb, ki sploh niso stranke te pogodbe. Nenazadnje bi bilo bolj neživljenjsko, da bi preživljanca v letu 2003 (ko sta na kmetiji živela in zanjo in za živali na njej skrbela samostojno) prvi toženki (ki je bila takrat stara 21 let in zaradi ustvarjanja družine ni imela namena živeti na kmetiji) kmetijo podarila.

10Pritožba poskuša na različne načine dokazati, da prva toženka pogodbe ni izpolnjevala in da je bil preživljanec zaradi tega nezadovoljen. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da trditve o želji preživljanca, da pogodbo razveljavi, temeljijo na govoricah, čemur pritožba ob povzemanju posameznih delov izpovedi prič in strank nasprotuje. Pogodba nesporno ni bila razveljavljena ali razvezana (in je ves čas zavezovala obe stranki k izpolnjevanju). Če bi preživljanec resnično želel pogodbo razvezati zaradi neizpolnjevanja dolžnosti prve toženke, pa to prej kaže, da je bil njegov motiv za sklenitev pogodbe res v zagotovitvi skrbi, preživljanja in pomoči na kmetiji (in da njegov namen v nasprotju s trditvami tožnikov ni bil v obdaritvi prve toženke). Pritožbeno citiranje izpovedi priče C. C. (ki je izpovedal, da mu je preživljanec ob opravljanju kmetijskih opravil rekel, da prve toženke ni nikjer, kar naj bi po mnenju pritožbe kazalo, da prva toženka po mnenju preživljanca ni izkazovala dovolj hvaležnosti za dano darilo), pa kvečjemu kaže na to, da je preživljanec (če je to res izjavil) pričakoval večji angažma prve toženke glede na njene s pogodbo prevzete obveznosti. Kot je bilo že pojasnjeno, zgolj neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti ne predstavlja razloga za ničnost pogodbe.

Druge okoliščine, ki na ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne vplivajo

11Pritožba poskuša z navajanjem različnih okoliščin, ki so se zgodile več let po sklenitvi pogodbe, izkazati, da prva toženka ni imela namena skrbeti za preživljanca (in da slednja te skrbi tudi nista pričakovala). Dejstvo, da pogodbene stranke sklenitve pogodbe niso razkrile svojim sorodnikom, na samo veljavnost pogodbe ne vpliva. Na ničnost pogodbe ne vplivajo niti s strani tožnikov zatrjevani prepiri in nasilje prve toženke nad preživljancema.⁶ Sodišče je pravilno ugotovilo, da očitki niso izkazani: pritožba s pavšalnim sklicevanjem na zaslišanje druge in tretje tožnice in družinskih članov slednje (pri čemer iz pritožbe niti ne izhaja, kakšna nasilna dejanja naj bi prva toženka izvrševala, kateri deli izpovedb to potrjujejo in kako naj bi to vplivalo na ničnost pogodbe) ugotovitve sodišča o neizkazanosti nasilnih dejanj ne more izpodbiti. Prepiri prve toženke s preživljanko, ki jih prva toženka niti ni zanikala, pa pravzaprav kažejo na to, da je bila prva toženka po smrti preživljanca prisotna v življenju preživljanke in je bila z njo v rednem stiku.⁷ Za veljavnost pogodbe je tudi povsem nepomembno, da je preživljanka drugemu tožencu podarila stanovanje v X. Pritožba zatrjuje, da naj bi to kazalo na namen preživljancev, da se tudi kmetija podari, vendar tega natančneje ne obrazloži. Pogodbene stranke lahko prosto urejajo svoja pogodbena razmerja in dejstvo, da je preživljanka za drugo nepremičnino sklenila darilno pogodbo, kaže le na to, da se je zavedala, da lahko nepremično premoženje odsvoji tudi neodplačno. Ne glede na to se je skupaj s preživljancem (ki je bil lastnik celotne kmetije) odločila, da si bo s pogodbo o dosmrtnem preživljanju zagotovila oskrbo do smrti in da za kmetijo ne bo sklenjena darilna pogodba.

12Na veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne vpliva, ali je prva toženka ob njeni sklenitvi živela na kmetiji,⁸ ali se je kmalu po sklenitvi poročila in rodila otroka, ali je bila ob sklenitvi pogodbe mlada in ali bi tedaj lahko finančno skrbela za preživljanca. Prva toženka je bila ob sklenitvi pogodbe poslovno sposobna in če pogodbenih obveznosti zaradi poroke, selitve k možu, rojstva otrok, mladosti ali manjših razpoložljivih denarnih sredstev že v začetku ne bi izpolnjevala, bi lahko preživljanca skladno s tretjim odstavkom 561. OZ zahtevala, da se pogodba razveže.⁹ Zgolj osebne okoliščine na strani prve toženke ne morejo biti razlog za ugotovitev ničnosti in ne kažejo na to, da prva toženka ne bi imela namena skrbeti za preživljanca, če bi pomoč potrebovala že kmalu po sklenitvi pogodbe.

13Pritožba ponavlja trditev, da je bila pogodba sklenjena z namenom izigrati zakonite dediče (predvsem prvega tožnika). Četudi je bil to cilj pogodbenih strank, to ni nedopustno, kar je ob sklicevanju na sodbo VSRS II Ips 324/2016 z dne 17. 7. 2017 obrazložilo že sodišče prve stopnje v 19. točki obrazložitve sodbe. Pritožbeno sodišče le še dodaja, da četudi bi bila kmetija v letu 2003 podarjena prvi toženki, se v konkretni situaciji njena vrednost ne bi upoštevala pri ugotavljanju vrednosti zapuščine in posledično višine nujnega deleža, ker prva toženka (vnukinja po preživljancih) po zakonitem dedovanju ne bi prišla v poštev kot dedinja, darilo pa je bilo podarjeno več kot leto dni pred smrtjo.¹⁰

14Pritožbeni očitek, da sodišče ni pojasnilo, na podlagi česa je prepričano v namen pogodbenih strank, se na podlagi vsega navedenega izkaže za neutemeljenega, ker namen strank izhaja že iz same pogodbe in izkazanih dejstev. Tožniki niso uspeli dokazati, da bi pogodbene stranke ob sklenitvi imele drugačen nedopusten ali daritveni namen. Pravzaprav je že iz pritožbenih trditev mogoče zaključiti, da sta preživljanca pričakovala, da bo prva toženka zanju in za kmetijo skrbela.

Odločitev pritožbenega sodišča in stroški

15Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo ne uveljavljenih ne zatrjevanih kršitev (tudi ne tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku¹¹), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16Ker je pritožbeno sodišče zavrnilo pravno sredstvo, mora odločiti tudi o pritožbenih stroških (prvi odstavek 165. člena ZPP). Tožniki, ki s pritožbo niso uspeli, morajo tožencema, ki sta na pritožbo vsebinsko odgovorila, povrniti stroške pritožbenega postopka. Ti obsegajo nagrado za odgovor na pritožbo v višini 2.750 odvetniških točk (2.500 točk povišanih za 10 % zaradi zastopanja dveh strank), materialne stroške v višini 2 % od vrednosti storitve do 1.000 točk v višini 20 točk ter 1 % od presežka nad 1.000 točk (1.750 točk) v višini 17,5 točk. Sodišče je tako priznalo stroške v skupni višini 2.787,5 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 1.672,50 EUR. K temu je potrebno prišteti še 22 % DDV (367,95 EUR), tako da celotni stroški, ki jih morajo povrniti tožniki, znašajo 2.040,45 EUR. Stroške so tožniki dolžni povrniti tožencema nerazdelno (tretji odstavek 161. člena ZPP) v 15 dneh (313. člen ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (378. člen OZ). Sodišče tožencema ni priznalo stroškov konference s stranko in pregleda listin, ker ne gre za samostojni storitvi in je nagrada za to delo že zajeta v nagradi za odgovor na pritožbo.

¹ Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OZ.
² V sodni praksi je pogosta presoja, ali je bila pogodba resnično aleatorna (in odplačna), ali pa je zaradi okoliščin ob sklenitvi očitno, da preživljalec svoje obveznosti dejansko ne bo izpolnjeval in sta imeli stranki darilni namen (npr. sklenitev pogodbe le kratek čas pred smrtjo ob znani neozdravljivi diagnozi). V obravnavanem primeru je bila pogodba sklenjena več kot 15 let pred smrtjo preživljancev in je že zaradi te časovne komponente očitno, da pogodba izpolnjuje element aleatornosti (ob sklenitvi pogodbe ni bilo jasno, koliko časa in kakšna skrb bo potrebna).
³ Po mnenju pritožbe ni izkazano, da sta preživljanca do leta 2017 lahko sama skrbela zase, kar pa ne drži. Sodišče prve stopnje je v 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe natančno povzelo zaslišanja, iz katerih je naredilo svoj zaključek (o vitalnosti in aktivnosti preživljanca je izpovedal npr. prvi tožnik, druga tožnica, drugi toženec), pritožba pa ne izpostavi, pri katerih opravilih sta preživljanca do leta 2017 sploh potrebovala pomoč in kdo jima je to pomoč (namesto prve toženke) nudil. Sta pa gotovo preživljanca bila vesela vsake pomoči pri kmetijskih opravilih, vendar sta to pomoč lahko organizirala sama (tako sta počela že pred sklenitvijo pogodbe kot tudi po njej do nastopa prvih večjih zdravstvenih težav, kar je sodišče ugotovilo in obrazložilo v 17. točki obrazložitve sodbe).
⁴ Pritožba očita sodišču, da ne obrazloži svoje trditve, da se te pogodbe praviloma sklepajo v času, ko preživljanec še ne potrebuje pomoči in oskrbe. Posebna razlaga te ugotovitve ni potrebna: po eni strani so pogodbene stranke proste, da pogodbo sklenejo, kadar želijo (lahko že pred pojemanjem življenjskih moči, lahko ob prvih znakih resnejše bolezni, lahko ob diagnozi neozdravljive bolezni), življenjsko logično pa je, da si oseba s pogodbo zagotovi pomoč takrat, ko to lahko stori (za čas, ko tega mogoče ne bo več zmogla pogodbeno urediti).
⁵ Sodišče prve stopnje je v 18. točki obrazložitve sodbe opozorilo na življenjskost pomoči odraslih otrok ostarelim staršem. Pritožbeno sodišče dodaja le, da je določena mera pomoči med družinskimi člani normalna, določena pa je lahko šteta kot izjemna. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (kar ni pritožbeno sporno), da je prva toženka opravila določene storitve za preživljanca (priskrbela negovalno posteljo, uredila dokumentacijo za dodatek za tujo pomoč in postrežbo, poravnala stroške izvedenskega mnenja, uredila pogreba preživljancev, iz dokaznega postopka pa izhaja, da je tudi sicer skrbela za preživljanca), kar vse kaže na njeno angažiranost, ki je presegala običajno pomoč, kot jo vnuki običajno nudijo svojim starim staršem.
⁶ Pritožba trdi, da se sodišče ni opredelilo do izjave tretje tožnice, da je prva toženka pred smrtjo izjavila: "Jaz imam vsega dost, naj že enkrat pocrkajo." Sodišče prve stopnje se ni dolžno opredeliti do vsake posamezne izjave vsake zaslišane stranke in priče, je pa v 18. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo, da je toženka očitke o neprimernem odnosu in fizičnem nasilju ostro zanikala. Konkretna izjava - če je bila sploh izrečena - je sicer res neprimerna, v konkretnih okoliščinah pa bi lahko prej kazala na to, da je prva toženka za preživljanko skrbela in da jo je ta skrb obremenjevala (in ne, da svojih obveznosti preživljanja ni izpolnjevala). Povsem nepomembno je tudi, ali je prva toženka preživljancema izjavljala, da bo kmetijo prodala. Skladno s pogodbo o dosmrtnem preživljanju prva toženka v času, ko je bil preživljanec še živ, ni bila lastnica kmetije in z njo takrat ni mogla razpolagati (ko pa je na kmetiji dobila lastninsko pravico, je s tem pridobila tudi pravico do prostega razpolaganje z njo).
⁷ Če je bila zaradi spremenjenih razmer izpolnitev pogodbe znatno otežena, bi lahko pogodbene stranke zahtevale od sodišča, da znova uredi razmerje ali da ga razveže (prvi odstavek 262. člen OZ). Prepiri med strankama (sploh taki, zaradi katerih se pogodba še izpolnjuje) pa ne morejo biti razlog za ničnost pogodbe.
⁸ Pritožba večkrat omeni, da so v pogodbi navedene neresnice o tem, da pogodbene stranke živijo v družinski skupnosti in da preživljalka dela na kmetiji. Te ugotovitve, ki se nahajajo v začetku pogodbe in ne določajo nobene obveznosti, niso bistvene sestavine pogodbe (pogodba bi zavezovala ne glede na to, ali se v pogodbi nahajajo ali ne), zato na njeno veljavnost ne vplivajo.
⁹ Podoben odgovor pritožbeno sodišče podaja na pritožbeni očitek o tem, da je prva toženka pogodbo začela izpolnjevati šele po letu 2017, ko so za pogodbo izvedeli ostali potencialni dediči po preživljancih in ko naj bi preživljanec izrazil željo po razveljavitvi pogodbe: preživljanca bi lahko (če sta pomoč v večjem obsegu potrebovala že prej) kadarkoli v času od sklenitve pogodbe do leta 2017 zahtevala razvezo pogodbe.
¹⁰ Četrti in peti odstavek 28. člena Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami in dopolnitvami).
¹¹ Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.