VSL Sklep V Cpg 122/2026

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Toženka mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa tožnici povrniti 298,66 EUR njenih stroškov pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo toženkino pritožbo z dne 4. 11. 2025 zoper sodbo I P 734/2022 z dne 25. 9. 2025.

2Zoper navedeni sklep se pritožuje toženka, ki ne omenja zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov in predloga, prav tako ne priglaša stroškov.

3Na pritožbo je odgovorila tožnica, ki se zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4O pritožbi zoper sklep je odločil sodnik posameznik (prvi odstavek 366.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

5Pritožba ni utemeljena.

6Sodišče prve stopnje je toženkino pritožbo z dne 4. 11. 2025 zavrglo zaradi njene nepopolnosti in nedovoljenosti (prvi, tretji in četrti odstavek 343. člena ZPP). Kot je pojasnilo, podpis na pritožbi toženke (pravne osebe) ni vseboval nujnih sestavin, saj sta manjkala ime in funkcija osebe, ki jo je podpisala. Ugotovilo je, da je bil po videzu lastnoročni podpis na pritožbi dan preko zapisa „A. A. odg. os.“. Na podlagi navedene kratice je sklepalo, da je z njo mišljena „odgovorna oseba“, vendar pa njenega imena in funkcije ni moglo izluščiti ne iz te navedbe ne iz podpisa. Podpis na pritožbi je tudi primerjalo z lastnoročnimi podpisi direktorja toženke B. B. (ki je po podatkih AJPES njen edini zastopnik) na drugih listinah v spisu in se na ta način prepričalo, da podpis na omenjeni pritožbi očitno ni njegov. Kot je dodalo, je bila toženka v pravnem pouku sodbe posebej opozorjena na obvezne sestavine pritožbe in da bo sodišče pritožbo, ki je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zavrglo, ne da bi stranko pozvalo k popravi ali dopolnitvi.

7Pritožbo zoper pravkar povzeti sklep o zavrženju je za toženko vložil (in podpisal) B. B., ki je po podatkih AJPES njen direktor oziroma edini zastopnik. V pritožbi je navedel le, da toženka ne posluje z žigom in da ponovno potrjuje pritožbo z dne 4. 11. 2025 „z lastnoročnim podpisom odgovorne osebe A. A., B. B.“.

8S temi navedbami toženka ne more uspeti. Da ne posluje z žigom, v konkretnem primeru ni relevantno, saj izpodbijani sklep ne temelji na odsotnosti žiga na zavrženi pritožbi, temveč na okoliščini, da ni bilo mogoče razbrati, kdo jo je podpisal in ali je ta oseba upravičena za zastopanje toženke, podpis pa tudi ne pripada edinemu zastopniku toženke. Da zavržena pritožba ni vsebovala podatkov o imenu in priimku ter funkciji osebe, ki jo je lastnoročno podpisala, toženka opredeljeno niti ne izpodbija. Tudi sicer je iz zavržene pritožbe razvidno, da je na njej poleg navedbe firme in kratice „odg. os.“ le še nečitljiv podpis, kar potrjuje ugotovitve in presojo sodišča prve stopnje, da identifikacija podpisnika ni bila mogoča. Toženka tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila v pravnem pouku sodbe, ki jo je s pritožbo z dne 4. 11. 2025 izpodbijala, posebej opozorjena na obvezne sestavine pritožbe in posledice vložitve nepopolne pritožbe.

9Ena izmed dveh nujnih sestavin pritožbe je podpis pritožnika (4. točka 335. člena ZPP), ki je namenjen izkazovanju istovetnosti vlagatelja oziroma avtorizaciji pritožbe in mora za pravno osebo med drugim vsebovati tudi navedbo imena, priimka in funkcije osebe, ki jo zastopa. Ker teh podatkov toženkina pritožba z dne 4. 11. 2025 ne vsebuje in ker posledično ni bilo mogoče odpraviti dvoma, da jo je za toženko vložila upravičena oseba, ni popolna (tretji odstavek 343. člena ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP).¹

10Iz toženkine pritožbe zoper izpodbijani sklep ni mogoče nedvoumno razbrati, ali z njo oziroma s podpisom direktorja potrjuje (odobrava) zavrženo pritožbo z dne 4. 11. 2025, ali pa morda trdi (tudi), da je že tisto pritožbo podpisal direktor toženke. Višje sodišče zato presodilo obe možnosti, ki pa ne nudita podlage za toženkin pritožbeni uspeh. Določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev se v postopku s pritožbo ne uporabljajo (336. člen ZPP), zato bi lahko toženka nepopolnosti pritožbe z dne 4. 11. 2025 odpravila le znotraj pritožbenega roka, ki pa se je glede na podatke spisa iztekel 17. 11. 2025 (s tisto pritožbo izpodbijana sodba ji je bila s fikcijo vročena 18. 10. 2025; obvestilo o vročitvi pod list. št. 60). Poznejša izjava toženke, ki jo je podala v pritožbi zoper izpodbijani sklep (vloženi 29. 12. 2025; list. št. 66), zato ni upoštevna. Če pa toženka trdi, da je že prejšnjo pritožbo podpisal njen direktor, to ne vpliva na ugotovljeno pomanjkljivost tiste pritožbe, ki ni vsebovala ostalih sestavin podpisa, kot je bilo že pojasnjeno. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pritožbe z dne 4. 11. 2025 ni podpisal toženkin direktor, o čemer se je prepričalo s primerjavo podpisa na pritožbi z njegovimi podpisi na več listinah v spisu (npr. na ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in na zapisniku o naroku za glavno obravnavo; list. št. 11 in 56). Te ugotovitve toženka ne uspe izpodbiti že zato, ker ji nasprotuje le pavšalno, saj se z navedenimi razlogi izpodbijanega sklepa ne sooči. Da je obravnavana ugotovitev tudi sicer pravilna, potrjuje primerjava podpisov, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje, ne nazadnje pa tudi pritožba zoper izpodbijani sklep. Na njej je namreč prav tako podpis direktorja toženke, ki se ujema z njegovimi že omenjenimi podpisi v spisu, vsi ti podpisi pa se povsem očitno razlikujejo od podpisa na pritožbi z dne 4. 11. 2025.

11Pritožbene navedbe so glede na navedene razloge neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12Odločitev o stroških temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Toženka je s pritožbo propadla, zato je dolžna tožnici povrniti zahtevane in potrebne stroške odgovora na pritožbo. Sodišče jih je v skladu s stroškovnikom in Odvetniško tarifo odmerilo na 298,66 EUR (priglašenih 400 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV), ki jih mora toženka plačati v petnajstdnevnem paricijskem roku (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP).

¹ Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 52/2011 z dne 15. 5. 2014, II Ips 170/2015 z dne 24. 9. 2015, II Ips 319/2015 z dne 15. 9. 2016, I Up 216/2016 z dne 26. 8. 2016 in mnoge druge.