VSL Sklep Cst 112/2026

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Vloga upnika z dne 31. 3. 2026 (PD 138) se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji premoženja - črede kuncev, po predlogu upravitelja z dne 16. 2. 2026, ki je sestavni del izreka sklepa in je bil objavljen 25. 2. 2026 s pozivom za mnenje ločitvenega upnika, odločilo, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene. Izklicna cena se določi v višini 66.000,00 EUR in varščina se določi v višini 6.600,00 EUR.

2Zoper takšen sklep se je z dvema, skoraj povsem identičnima, vlogama pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov ter višjemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni na način, da predlog stečajnega upravitelja za izdajo sklepa o prodaji zavrne oz. podrejeno, da sklep prvostopenjskega sodišča razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Prvo vlogo (PD 136), naslovljeno pritožba, je upnik vložil 27. 3. 2026, drugo enako naslovljeno vlogo (PD 138) pa je vložil 31. 3. 2026. Izpodbijani sklep je bil izdan 12. 3. 2026 in 15-dnevni pritožbeni rok se je iztekel 27. 3. 2026, zato je druga vloga pritožnika prepozna in jo je pritožbeno sodišče zavrglo. Ne glede na to pa, kot že navedeno, je vsebina obeh vlog skoraj povsem enaka.

3Na pritožbo je odgovoril upravitelj, ki je predlagal, da jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče v tej zadevi ponovno odloča o načinu prodaje črede kuncev, saj je bila najprej predlagana prodaja po postopku hitro pokvarljivega blaga, po razveljavitvi tega sklepa pa sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom prodaja žive živali po rednem postopku. Sodišče prve stopnje je pridobilo cenitev črede kuncev, ki je po sodni cenilki ocenjena na tržno vrednot 65.647,00 EUR, likvidacijsko pa na 52.517,87 EUR. Upravitelj je sicer predlagal prodajo z zavezujočim zbiranjem ponudb in z izhodiščno ceno 66.000,00 EUR, vendar je sodišče prve stopnje zaradi nasprotovanja ločitvenega upnika k prodaji zgolj črede in ne celotne kunčje farme odločilo, da je treba prodajo živali opraviti na podlagi javne dražbe, saj je ta način prodaje za vsako vrsto premoženja najbolj transparenten način prodaje.

6Pritožnik navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo prodajati celotno farmo in ne zgolj črede kuncev, saj bi na ta način lahko doseglo boljšo prodajo. Pri tem pa v pritožbi ne navede konkretnih dejstev, za kakšno višjo ceno bi bila mogoča prodaja celotne farme in ne zgolj črede kuncev. Priloži ponudbo za odkup ponudnika A., s.p., iz katere izhaja, da je skupno ponujena cena za nakup črede kuncev in opreme z DDV 48.092,00 EUR. Za čredo kuncev ponuja 31.317,00 EUR. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predložena cena nižja, kot jo je v izpodbijanem sklepu kot izhodiščno določilo sodišče prve stopnje, zato pritožbi upnice o možnosti boljšega poplačila zgolj na podlagi navedenega ni mogoče slediti.

7Drži sicer, da je bil sklep o načrtu stečajnega postopka razveljavljen (sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Cst 75/2026 z dne 8. 4. 2026), vendar predvsem iz razloga, ker je predvidena prodaja preostalega premoženja (z izjemo čredo kuncev) šele po prodaji kuncev, to je po izteku leta 2026. Po presoji pritožbenega sodišča v zadevi Cst 75/2026, to predstavlja zastoj v postopku.

8Pritožbeno sodišče pritrjuje upravitelju in sodišču prve stopnje, da je za žive živali treba skrbeti v skladu z Zakonom o zaščiti živali in so podani razumljivi razlogi, da se prodaja črede opravi hitro, obenem pa transparentno z najvišjim možnim poplačilom, kar vse zasleduje odločitev sodišča prve stopnje. Sodišče odloči o prodaji na podlagi 331. člena ZFPPIPP, iz katerega ne izhaja, da bi moralo slediti predlogu načina prodaje, kot ga poda upravitelj.

9Prodajo premoženja dolžnika kot celote (kunčje farme, kot jo poimenuje pritožnik) ovira prijavljena izločitvena pravica zunajzakonske partnerke dolžnika na polovičnem deležu tako živali kot vseh nepremičnin in opreme. Tudi sama je v postopku osebnega stečaja in upravitelj v postopku osebnega stečaja zunajzakonske partnerke dolžnika je soglašal s prodajo črede kuncev pod pogojem, da se polovica kupnine ne razdeli (ločitvenemu) upniku, dokler ni odločeno o izločitveni pravici, katero je upravitelj prerekal in enako je storil ločitveni upnik. Prijava izločitvene pravice je ovira za prodajo premoženja, dokler zahtevek izločitvenega upnika iz 1. odstavka 309. člena ZFPPIPP ni pravnomočno zavrnjen ali če izločitveni upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne ravna v skladu s 1. odstavkom 310. oziroma 2. odstavkom 311. člena ZFPPIPP do izteka tega roka (3. odstavek 330. člena ZFPPIPP), zato pritožbene navedbe v smeri, da je napačno pridobiti soglasje za prodajo izločitvene upnice, preden je dokončno odločeno o njeni izločitveni pravici, neutemeljeno.

10Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).¹ Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

¹ Tako višje sodišče ni odgovarjalo na pritožbene navedbe glede poteka stečajnega postopka in oskrbe kuncev, saj to ni predmet izpodbijanega sklepa.