VSL Sklep III Cp 2277/2025

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je toženki 23. 7. 2025 vročilo tožbo in poziv, da nanjo odgovori v roku tridesetih dni od njene vročitve. Toženka na tožbo ni odgovorila. Dne 23. 9. 2025 je po svoji pooblaščenki vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje in odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo, ker je ugotovilo, da je toženka navedla in izkazala upravičen vzrok za zamudo roka za vložitev odgovora na tožbo, ki se je iztekel 15. 9. 2025, ker je pri toženki od 11. 9. 2025 do 19. 9. 2025 prišlo do akutnega, nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravja v taki meri, da ni bila sposobna obiskati odvetniške pisarne svoje pooblaščenke, podpisati pooblastila in sodelovati s pooblaščenko pri pripravi odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je bila toženka pred tem dogodkom na dopustu in da je bila normalno aktivna, zato po po oceni sodišča prve stopnje ni mogla predvideti nenadnega zdravstvenega zapleta, ki se ji je pripetil po vrnitvi z dopusta, kar pomeni, da ga ni mogla predvideti in preprečiti.¹

Povzetek pritožbenih navedb

2Tožnika vlagata pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagata pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrne oziroma podredno, da pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Tožnika zahtevata tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni pravilno upoštevalo določbe drugega odstavka 120. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), skladno s katero mora sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpisati narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje je obligatoren, razen ob izpostavljenih izjemah. Ker dejstvo, na katerega je toženka oprla svoj predlog, t.j. njeno akutno obolenje, ni takšnega značaja, da bi bilo splošno znano, bi sodišče moralo opraviti narok. Sodišče bi moralo upravičenost razlogov, zaradi katerih je toženka zamudila rok, presojati glede na subjektivne in objektivne okoliščine. Bolezen spada med subjektivne okoliščine, katere je treba ugotoviti in oceniti, ali je zamuda roka upravičena. Sodišče je kršilo določbo prvega odstavka 339. člena ZPP, storilo je tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, tožnikoma je kršilo pravico do obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4V zdravniškem potrdilu je navedeno zgolj, da naj bi bila toženka zaradi akutnega obolenja nesposobna za svoje obveznosti od 11. 9. 2025 do 19. 9. 2025. Toženka druge zdravstvene dokumentacije, iz katere bi konkretneje izhajali vrsta, intenziteta in posledice domnevnega aktivnega obolenja, ni predložila. Iz zdravniškega potrdila ne izhaja, da bi bila toženka nezmožna za izpolnjevanje kakršnihkoli svojih obveznosti. Zatrjevane zdravstvene težave, ki jih navaja toženka v predlogu - sladkorna bolezen, povišana vrednost sladkorja v krvi, utrujenost, glavobol, slabost - so ostale nedokazane.

5Iz sodne prakse izhaja, da je zdravstveno stanje lahko upravičen razlog za zamudo le, če je nenadno in nepredvidljivo. Nič od navedenega ne izhaja iz zdravniškega potrdila. V nasprotju z listinami je ugotovitev sodišča, da naj bi pri toženki prišlo do poslabšanja zdravja v taki meri, da toženka ne bi bila sposobna obiskati odvetniške pisarne svoje pooblaščenke. Sodišče ni preverjalo resničnost zdravniškega potrdila z dne 17. 9. 2025, iz katerega izhaja, da naj bi bila toženka do 19. 9. 2025 nesposobna za svoje obveznosti. Že dejstvo, da je toženka 17. 9. 2025 pridobila zdravniško potrdilo, izkazuje neresničnost njenih navedb, da naj bi bila do 19. 9. 2025 nezmožna za izpolnjevanje kakršnih koli obveznosti. Zdravniško potrdilo je bila izdano 17. 9. 2025, iz katerega izhaja, da je bila toženka do 19. 9. 2025 nesposobna za izpolnjevanje katerihkoli svojih obveznosti.

6Iz navedb toženke izhaja, da je že pred domnevnim poslabšanjem zdravstvenega stanja imela pooblaščenko, ki bi lahko pravočasno odgovorila na tožbo.

Povzetek odgovora na pritožbo

7Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

8Sodišče je na razumljiv način obrazložilo, zakaj je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo, zato ni podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnikoma tudi ni bila kršena pravica do izjave, ker tega v pritožbi nista izkazala.

9Pritožbene navedbe, da je narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje v vsakem primeru obligatoren, ne držijo. Iz zdravniškega potrdila izhaja, da je osebna zdravnica ugotovila, da je bila toženka zaradi akutnega obolenja od 11. 9. 2025 do 19. 9. 2025 nesposobna za vse svoje obveznosti. Zdravniško potrdilo je javna listina. Strokovnjak splošne (družinske) medicine je ugotovil, da toženka v spornem obdobju ni (bila) sposobna za svoje obveznosti. V konkretnem primeru je zato podan zakonski dejanski stan, da gre za splošno znana dejstva, ker je splošno znano, da potrdilo osebnega zdravnika, da oseba zaradi akutnega obolenja ni sposobna za nobene obveznosti, pomeni, da taka oseba ni sposobna izpolnjevati obveznosti, ki jih nalaga ZPP. Splošno znano dejstvo je, da v slabem zdravstvenem stanju ljudje ne hodijo po odvetniških pisarnah in sodiščih.

10Izbrani osebni zdravnik v zdravniško potrdilo ne napiše točne diagnoze bolezni, ker gre za varovan osebni podatek. Toženka je obiskala zdravnico po poteku roka za odgovor na tožbo in sicer 17. 9. 2025. Takrat je zdravnica ugotovila in potrdila, da tožena stranka od 11. 9. do 19. 9. 2025, glede na dne 17. 9. 2025 ugotovljeno zdravstveno stanje, ni sposobna za nobena opravila, s tem, da je zdravnica še ugotovila, da toženka tudi 18. 9. 2025 in 19. 9. 2025 ne bo sposobna za svoje obveznosti.

Glede utemeljenosti pritožbe

11Pritožba je utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

12Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo razloge, zaradi katerih je ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP)

13Toženka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedla, da je zamudila rok za vložitev odgovora na tožbo, ki se je iztekel 15. 9. 2025, zaradi bolezni, ki je trajala od 11. 9. 2025 do 19. 9. 2025. Trdila je, da je stara devetinšestdeset let, da ima sladkorno bolezen, da je po vrnitvi iz dopusta imela povišano vrednost sladkorja v krvi, da je bila utrujena in je imela glavobole, vrtoglavice in hudo slabost, zato je bila prisiljena zgolj k ležanju, ker ji je vsak najmanjši premik povzročil občutno poslabšanje stanja s slabostjo in bruhanjem, da je prišlo do akutnega, nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravja v taki meri, da ni bila sposobna obiskati odvetniške pisarne pooblaščenke, podpisati pooblastila in sodelovati s pooblaščenko pri pripravi odgovora na tožbo. Tožnica je predložila zdravniško potrdilo splošnega zdravnika z dne 17. 9. 2025, v katerem je (zgolj) zapis: "Osnovni anamnestični podatki in podatki o rezultatu zdravniškega pregleda ter mnenje v zvezi z namenom uporabe zdravniškega potrdila: Gospa A. A. je bila zaradi akutnega obolenja nesposobna za svoje obveznosti od 11. 9. - 19. 9. 2025."

14Drugi odstavek 120. člena ZPP določa, da na predlog za vrnitev v prejšnje stanje sodišče razpiše narok, razen, če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neopravičenega razloga. Razpis naroka, na katerega morata biti vabljeni obe stranki, je torej praviloma obligatoren, ker je treba zagotoviti kontradiktornost naroka, to pa je mogoče učinkovito doseči, če je nasprotni stranki obenem z vabilom na narok vročen tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje.² Po sodni praksi in pravni teoriji³ zgolj obstoj bolezni, tudi če je huda, še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Izkazano mora biti tudi, da je bila bolezen nepredvidljiva oziroma nenadna. Zgolj obstoj zdravniškega potrdila, ki izkazuje, da je bila v določenem obdobju stranka bolna (čeprav morda celo hudo bolna) ne izkazuje, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna. Nenadnost in nepredvidljivost bolezni je treba zatrjevati in tudi izkazati.

15Neutemeljene so zato navedbe toženke, na podlagi katerih utemeljuje tezo, da že zdravniško potrdilo kot javna listina zadostuje za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ker predstavlja splošno znano dejstvo. Zdravniško potrdilo, posebej/tudi glede na njegovo vsebino in trditveno podlago toženke, je le eden izmed dokazov, s katerimi bo toženka dokazovala, da je vzrok za zamudo opravičljiv, ki ga toženka ni povzročila s svojimi opustitvenimi ravnanji oziroma so zamudo povzročile nezakrivljene okoliščine. Upravičenost ali neupravičenost zamude se presoja po merilih krivde. Ta dejstva, ki so med pravdnima strankama sporna, je treba ugotoviti v kontradiktornem postopku, zato so utemeljene pritožbene navedbe, da je bila tožnikoma kršena pravica do izjave in da je s tem podana kršitev iz 8. tč. drugega odstavka 339. člen ZPP, ker sodišče prve stopnje ni razpisalo naroka. Tožnika sta v pritožbi navedla številna relevantna dejstva, da vzrok za opustitev procesnega dejanja ni bil opravičljiv in bi zamudo pri vložitvi odgovora na tožbo toženka lahko preprečila ob zadostni skrbnosti, ob upoštevanju njenih osebnih lastnosti in okoliščin na njeni strani. Vsa ta sporna dejstva terjajo razpis naroka, na katerem bo treba izvesti dokaze, na podlagi katerih bo šele moč presoditi, ali je zdravstveno stanje povzročilo zamudo, ki je toženka kljub zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Tudi iz sklepa VSL I Cp 2318/2019,⁴ na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v sklepu, izhaja, da vsakršna bolezen ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne glede na njeno težo in vpliv na strankine psihofizične sposobnosti, temveč mora biti izpolnjen dodaten pogoj, da je bolezen ali poškodba nastopila nenadno in nepredvidljivo.⁵

Presoja pritožbenega sodišča

16Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

Glede stroškov pritožbenega postopka

17Odločitev o stroških pritožbenega postopka pravdnih strank se pridrži za končno odločbo (šesti odstavek 163. člena ZPP).

¹ Sodišče prve stopnje se je v 2. op. sklepa sklicevalo na sodno prakso.
² Aleš Galič: Pravni postopek - zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS - GV Založba, letnik 2005, str. 501.
³ Prav tam. str. 490 in VSM I Ip 709/2014.
⁴ S katerim je VSL sklep sodišča prve stopnje spremenilo in predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.
⁵ V zadevi VSL I Cp 602/2021, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje v sklepu, izhaja, da je sodišče prve stopnje v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, postavilo izvedenca, ki je ugotavljal zdravstveno stanje stranke, ki je predlagala vrnitev v prejšnje stanje in njene psihofizične zmožnosti.