VSL Sklep I Cp 1849/2025

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. A. A. sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v obravnavani zadevi glede nepremične zapuščine, ki se nahaja na Hrvaškem, v Sloveniji pa zapustnik ni imel premoženja in se zato ta zapuščinski postopek ustavi.

2Zoper ta sklep se je iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožil ločitveni upnik. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da ne glede na to, da sta se dedinji odpovedali dedovanju po zapustniku, to sodišča ni odvezalo, da bi v postopek pozvalo dediče drugega dednega reda in jim dalo možnost, da podajo dedne izjave. Sodišče bi moralo uporabiti 68. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), ki določa, da je za zapuščinski postopek pristojno slovensko sodišče, če je bil zapustnik ob smrti državljan Republike Slovenije ali če je imel ob smrti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. V konkretnem primeru je bil zapustnik slovenski državljan, zato je slovensko sodišče lahko pristojno za celoten postopek. Za dedovanje se uporablja pravo države, katere državljan je bil zapustnik ob smrti. Če je zapustnik imel ob smrti stalno prebivališče v drugi državi, se lahko uporabi tudi pravo te države, če to zahteva eden od dedičev, ki je državljan te države in če so vsi ostali dediči s tem soglašali. Za dedovanje se uporablja pravo države, v kateri se nepremičnina nahaja. Sodišče bi moralo postopek voditi v Sloveniji, za nepremičnino na Hrvaškem pa uporabiti hrvaško pravo.

3Na pritožbo je odgovorila A. A. in predlagala zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre v obravnavani zadevi za dedovanje z mednarodnim elementom, to je za dedovanje nepremičnine, ki se nahaja v tujini (na Hrvaškem). Zato je treba uporabiti predpise, ki urejajo čezmejno dedovanje. Ker je v obravnavani zadevi zapustnik umrl pred 17. 8. 2015, uporaba Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 7. 2022 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju, ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 2. odstavek 79. člena ZMZPP in obrazložilo, da bo treba za nepremično premoženje, ki se nahaja v Republiki Hrvaški, zapuščinski postopek izvesti tam.

6Pritožba se neutemeljeno sklicuje na določbo 68. člena ZMZPP, ki se nanaša na pristojnost sodišča Republike Slovenije v zakonskih sporih, saj tu ne gre za takšen spor. Glede na to, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v obravnavani zadevi, tudi ni bilo dolžno pozvati dedičev drugega dednega reda, da podajo dedne izjave. Iz enakega razloga je odveč tudi vsakršno nadaljnje razpravljanje o tem, katero pravo bi bilo treba uporabiti za dedovanje.

7Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo ločitvenega upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom Zakona o dedovanju - ZD).

8Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odst. 174. člena ZD.