79. člen ZMZPP

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre v obravnavani zadevi za dedovanje z mednarodnim elementom, to je za dedovanje nepremičnine, ki se nahaja v tujini (na Hrvaškem). Zato je treba uporabiti predpise, ki urejajo čezmejno dedovanje. Ker je v obravnavani zadevi zapustnik umrl pred 17. 8. 2015, uporaba Uredbe (EU) številka 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 7. 2022 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju, ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo drugi odstavek 79. člena ZMZPP in obrazložilo, da bo treba za nepremično premoženje, ki se nahaja v Republiki Hrvaški, zapuščinski postopek izvesti tam.

Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu je stvarno pristojno redno sodišče krajevno pristojno (četrti odstavek 177. člena ZD). Glede na določbe prvega in drugega odstavka 79. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) v tej fazi postopka ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena od naveznih okoliščin, na podlagi katerih bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče v Domžalah, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.

Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno. Vrhovno sodišče je za postopanje in odločanje v zadevi določilo krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Žalcu. Upoštevalo je, da imata na območju tega sodišča prebivališče dva od treh potomcev pokojnika, poleg tega je postopek pred tem sodiščem že v teku.

Če zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji, na katerega območju je zapuščina (drugi odstavek 177. člena ZD). Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno (četrti odstavek 177. člena ZD).

Glede na četrti odstavek 79. člena ZMZPP, ki določa, da določbe o pristojnosti v zapuščinskem postopku veljajo smiselno tudi za pristojnost v sporih iz dednopravnih razmerij – kar je tudi dediščinska tožba – je bistvena okoliščina za določitev pristojnosti slovenskega sodišča po prvem in tretjem odstavku 79. člena ZMZPP (tudi v zvezi z dediščinsko tožbo), lega zapuščine ob zapustnikovi smrti.

V 79. členu ZMZPP je določeno, da če je nepremičnina slovenskega državljana v tujini, je slovensko sodišče pristojno le, če po pravu države, v kateri so nepremičnine, ni pristojen njen organ. Zakon o rješavanju sukoba zakona s propisima drugih zemalja u određenim odnosima pa v 72. členu določa izključno pristojnost hrvaškega sodišča za dedovanje nepremičnine tujega državljana, če se ta nahaja v Republiki Hrvaški. Ob takšnih določilih subsidiarna pristojnost slovenskega sodišča po drugem odstavku 79. člena ZMZPP ne pride v poštev in bo moral pritožnik kot dedič zapuščinski postopek za novo najdeno premoženje sprožiti v Republiki Hrvaški, glede na to, da se nepremičnina nahaja tam.

Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno (četrti odstavek 177. člena ZD). Glede na določbe prvega in drugega odstavka 79. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) v tej fazi postopka ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče v Žalcu.

Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno (četrti odstavek 177. člena ZD). Glede na določbe prvega in drugega odstavka 79. člena ZMZPP v tej fazi postopka ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče v Kočevju, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.

Po določilu 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Zakon ne vsebuje meril za to presojo. Prav tako zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteje za manj verjetno. Oceno o tem mora opraviti na podlagi podatkov spisa v povezavi s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Ni relevantno, ali predmeti, za katere dedič zatrjuje, da sodijo v zapuščino, res še obstajajo, ampak, ali sodijo v zapuščino, pri čemer je relevanten čas zapustnikove smrti. Če so tudi dejstva o tem med dedičema sporna, je to stvar dokazovanja v pravdi.

Pritožbeno ni sporno, da je izdaja dodatnega sklepa o dedovanju bila predlagana v zvezi s premoženjem pokojnega slovenskega državljana, ki se ne nahaja v Republiki Sloveniji. Ker iz razlogov sodišča prve stopnje ne izhaja, ali je premoženje, v zvezi s katerim je bila predlagana izdaja dodatnega sklepa o dedovanju, nepremično ali premično, prav tako pa iz razlogov o odločilnih dejstvih ne izhaja, da je za to premoženje izključno pristojen tuj organ (ter da je ta pristojni organ zapuščino pripravljen obravnavati), sodišče druge stopnje zaključuje, da je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 163. členom ZD, saj izpodbijane odločitve zaradi pomanjkljivosti razlogov o odločilnih dejstvih ni mogoče preizkusiti.

Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno (četrti odstavek 177. člena ZD). Glede na določbe prvega in drugega odstavka 79. člena ZMZPP v tej fazi postopka ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče na Vrhniki, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.

Z oporoko z 12. 12. 1970 je zapustnik res preklical vsako morebitno prejšnjo oporoko. A tudi to oporoko je z oporoko z 29. 1. 1976 preklical, zaradi česar je prejšnja oporoka, torej tista z 12. 12. 1970, znova dobila veljavo. Da bi bila oporočiteljeva volja glede tega kaj drugačna, pritožnik ni dokazal, saj tožbe kljub napotitvi ni vložil. Stališče sodišča prve stopnje, da glede spornega premoženja velja oporoka z 29. 1. 1970, je torej pravilno, pritožba pa v tem delu ni utemeljena.

Sodna praksa je zavzela stališče, da je treba skladno z Uredbo odločati o dedovanju nepremičnega premoženja po običajnem prebivališču zapustnika v tujini, tudi če se to premoženje nahaja v Sloveniji.

Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče na Jesenicah, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.

Predlog za določitev pristojnega sodišča na podlagi četrtega odstavka 177. člena ZD - ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče v Kočevju, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.

Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče v Kočevju, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.

Okoliščina, da se nepremičnina (pa čeprav zapustnika, ki je bil slovenski državljan) nahaja v BiH, v konkretnem primeru (sama za sebe) izključuje pristojnost slovenskega sodišča za odločanje v (z njo povezanih) sporih iz dednopravnih razmerij (kot je to predmetni).

Ker so podatki na bančnih računih tajni, stranka sama do njih ne more priti, saj za to niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 146. člena ZPlaSS. Te podatke lahko stranka pridobiva izključno prek sodišča (prim. 2. točko tretjega odstavka navedenega člena). Tožeča stranka je predlagala, naj sodišče opravi poizvedbe o stanju na (vseh) računih prve toženke. Ker pa je predlagala, da sodišče opravi poizvedbe pri AJPES, je to torej lahko pridobilo le podatke o stanjih na transakcijskih računih. Po tem spoznanju tožeče stranke bi bilo z vidika njene pravice do sodnega varstva prestrogo sprejeti razlago, da stranka z nadaljnjim predlogom o pridobitvi podatkov o stanju na depozitnih računih ne more uspeti. Taka razlaga bi bila nesorazmerno utesnjujoča, zlasti ob dejstvu, da pridobitev dokazov ne bi v ničemer podaljšala postopka. Določbe o vračunanju daril v konkretnem primeru ne morejo priti v poštev, saj je jasno, da ne gre za darilo. Prav tako ne morejo biti upoštevne navedbe o tem, da je treba obravnavati hrvaški akt kot delni sklep o dedovanju. O dedovanju nepremičnine v Pulju je pristojno odločati hrvaško pravosodje. Napačne odločitve hrvaškega organa bi morala tožeča stra

Glede na določbe prvega in drugega odstavka 79. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) v tej fazi postopka ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče na Jesenicah, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.

Ker v tej fazi postopka glede na določbi prvega in drugega odstavka 79. člena ZMZPP ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča, je Vrhovno sodišče odločilo, da je za zapuščinsko obravnavo krajevno pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.