VSL Sodba II Cp 417/2025

I. Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu spremeni:

- v I./2. točki izreka tako, da delež prvega toženca na skupnem premoženju iz 1. točke izreka sodbe znaša 22/100, delež druge toženke pa 78/100;

- v I./3. točki izreka tako, da je prvi toženec solastnik nepremičnin z ID znaki:

- ID znak: parcela 0000 0001/38 v deležu 22/1000,

- ID znak: parcela 0000 0001/57 v deležu 22/100,

- ID znak: parcela 0000 0001/64 v deležu 22/100,

- ID znak: parcela 0000-0002-105 v deležu 22/100;

- v I./4. točki izreka tako, da je druga toženka solastnica nepremičnin z ID znaki:

- ID znak: parcela 0000 0001/38 v deležu 78/1000,

- ID znak: parcela 0000 0001/57 v deležu 78/100,

- ID znak: parcela 0000 0001/64 v deležu 78/100,

- ID znak: parcela 0000-0002-105 v deležu 78/100;

- v III. točki izreka tako, da sta toženca tožnici solidarno dolžna povrniti 869,07 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 1.224 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da spadajo v skupno premoženje tožencev nepremičnine z ID znaki: parcela 0000 0001/38 v deležu do 1/10, parceli 0000 0001/57 in 0000 0001/64 do celote ter del stavbe 0000-0002-105 do celote (I./1. točka izreka), pri čemer je delež prvega toženca na tem premoženju 2/5, delež druge toženke pa 3/5 (I./2. točka izreka). Skladno z določenimi deleži je ugotovilo solastniške deleže tožencev na skupnem premoženju (I./3. in I./4. točka izreka) ter v presežku tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da sta toženca dolžna tožnici v 15 dneh povrniti njene pravdne stroške v znesku 1.780,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sodbo se pritožujeta toženca, ki izpodbijata določitev deležev na skupnem premoženju in odločitev o stroških postopka. Uveljavljata vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlagata spremembo sodbe, tako da sodišče upošteva solastniški delež prvega toženca na skupnem premoženju v višini 22/100 in solastniški delež druge toženke v višini 78/100, z ustrezno stroškovno posledico. Podredno predlagata razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarjata na ugotovitev sodišča o okoliščinah nakupa spornega premoženja. Nepremičnine so bile kupljene 7. 11. 2019 za 180.000 EUR, pri čemer je 100.000 EUR kupnine zagotovila druga toženka s prodajo garsonjere, ki je bila njeno posebno premoženje, za ostali znesek 80.000 EUR pa sta toženca najela bančni kredit, ki ga še vedno odplačujeta. Vložek druge toženke iz posebnega premoženja predstavlja 56 % vrednosti celotnega skupnega premoženja, preostali del pa sta toženca financirala skupno. Iz sodbe ni razvidno, na podlagi katerih podatkov je sodišče ugotovilo, da je toženec izkazal tako visoke prihodke, da mu od 44 % skupno ustvarjenega premoženja pripada kar 40 %. Druga toženka je bila ves čas nastajanja skupnega premoženja zaposlena, toženec pa je bil nezaposlen in v postopku osebnega stečaja. Odločitev sodišča o deležih je v nasprotju z določbo 74. člena Družinskega zakonika (DZ), po kateri se domneva, da sta prispevka zakoncev k nastanku skupnega premoženja enaka, lahko pa dokažeta drugače. Ker je odločitev neobrazložena glede odločilnih dejstev o prispevkih tožencev na skupnem premoženju, je sodišče zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka.

3Na pritožbo je odgovorila tožnica in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi ima tožnica terjatev do prvega toženca v višini 24.615,02 EUR, za katero ima izvršilni naslov po 9. točki drugega odstavka 145. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Zato v skladu s 83. členom DZ zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju. V pritožbenem postopku obseg ustvarjenega skupnega premoženja tožencev ni več sporen, sporna pa je ugotovitev deležev vsakega od tožencev na tem premoženju.

6Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravno odločilna dejstva, ki jim pritožba ne oporeka, oziroma se nanje sklicuje:

- zunajzakonska skupnost prvega toženca in druge toženke je trajala najmanj od leta 2016, ko sta skupaj s hčerko, rojeno 2015, in hčerko druge toženke bivala na naslovu A., nato pa v najetem stanovanju na B.;

- prodajna pogodba za sporne nepremičnine, ki predstavljajo stanovanje s pripadajočim parkiriščem, je bila sklenjena 7. 11. 2019, odločitev za nakup je bila skupna, vrednost kupnine je znašala 180.000 EUR;

- nakup sta toženca financirala s prodajo posebnega premoženja druge toženke (garsonjera s pripadajočim parkirnim mestom) po pogodbi z 9. 9 2019 za kupnino 105.000 EUR in kreditom, ki ga je druga toženka najela 19. 11. 2019 v višini 80.000 EUR, in ga še vedno odplačujeta;

- prvi toženec je bil od leta 2016 do 2019 v osebnem stečaju, denar služi s priložnostnimi deli, druga toženka je zaposlena;

- oba toženca sta sodelovala pri skrbi za gospodinjstvo ter vzgoji in varstvu hčerke.

7Glede na navedena dejstva pritožnika utemeljeno opozarjata, da je sodišče pri ovrednotenju prispevka tožencev k ustvarjanju skupnega premoženja premalo upoštevalo vložek posebnega premoženja druge toženke, ki je presegal polovico celotne kupnine za nakup spornih nepremičnin. Sodišče je namreč prvemu tožencu priznalo kar 40 % delež na skupnem premoženju, čeprav je bilo to v deležu 56 % financirano s kupnino za garsonjero druge toženke in le v 44 % s kreditom, ki ga toženca odplačujeta skupaj. Ob tem ni nepomembno, da je do nakupa spornega premoženja zunajzakonska skupnost tožencev trajala krajši čas, da drugega skupnega premoženja nista ustvarila in da ni bilo ugotovljeno, da bi siceršnji prispevek katerega od tožencev (z izjemo velikega vložka posebnega premoženja druge toženke) pri skrbi za hčerko, preživljanje družine ali gospodinjstvo odstopal.

8Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožencev ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo glede deležev tožencev na skupnem premoženju in posledično glede ugotovitve solastniških deležev na nepremičninah. Presodilo je, da ugotovljeni delež druge toženke na skupnem premoženju v višini 60 % ne odraža ustrezno njenega velikega finančnega vložka iz naslova prodaje posebnega premoženja, zato je njen prispevek ovrednotilo na 78 % (56 % iz naslova vložka posebnega premoženja in polovico skupnega vložka), delež prvega toženca pa na 22 %.

9Glede na spremenjen uspeh tožencev v glavni stvari je pritožbeno sodišče ponovno odločalo tudi o povrnitvi pravdnih stroškov (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnica je s tožbenim zahtevkom delno uspela, pri čemer pritožbeno sodišče njen uspeh ocenjuje na 75 % (sporni sta bili vprašanji obstoja skupnega premoženja in deležev). Sodišče je pravdne stroške tožencev odmerilo po predloženem stroškovniku, v skladu z Odvetniško tarifo in načelom potrebnosti (155. člen ZPP), pri tožničinih pravdnih stroških pa je upoštevalo odmero sodišča prve stopnje, ki je pritožnika nista izpodbijala. Tožencema je sodišče priznalo 2.550 odvetniških točk¹, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 1.530 EUR, upoštevajoč DDV pa 1.866,60 EUR. Glede na njun uspeh v pravdi jima mora tožnica povrniti 466,62 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje. Tožničini pravdni stroški znašajo 1.780,92 EUR, ob upoštevanju 75 % uspeha v pravdi sta ji toženca dolžna povrniti 1.335,69 EUR pravdnih stroškov. Po pobotanju sta tako toženca tožnici dolžna povrniti 869,07 EUR pravdnih stroškov za postopek na prvi stopnji.

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker sta toženca s pritožbo uspela, jima je tožnica dolžna povrniti njune pritožbene stroške, in sicer 750 točk za sestavo pritožbe, kar ob upoštevanju DDV znaša 545 EUR, ter 675 EUR sodne takse za pritožbo, skupno torej 1.224 EUR. Obveznost mora izpolniti v 15. dneh, v primeru zamude pa dolguje tudi zakonske zamudne obresti.

¹ 600 točk za odgovor na tožbo, 600 točk za prvo pripravljalno vlogo, 450 točk za drugo pripravljalno vlogo, 600 točk za zastopanje na prvem in 300 točk za zastopanje na drugem naroku.