VSRS Sklep X DoR 183/2025-7

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe predstavlja pridobitev novega kapitala v smislu 2. točke 93. člena ZDoh-2?

1Upravno sodišče Republike Slovenije je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožnikovi tožbi ter odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 42153-2185/2020-4 z dne 23. 2. 2021, odpravilo ter zadevo vrnilo davčnemu organu v ponoven postopek. Na podlagi izpodbijane odločbe je bila tožniku odmerjena dohodnina od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2017 od davčne osnove 130.452,60 EUR v znesku 6.522,63 EUR ter obresti za čas poteka roka za vložitev napovedi do datuma vložitve napovedi, tj. od 1. 3. 2018 do 14. 2. 2019, v višini 188,17 EUR.

2Odločitev Upravnega sodišča temelji na stališču, da pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe družbeniki po pravilih ZGD-1 ne pridobijo novega in samostojnega poslovnega deleža, ampak se njihovi osnovni vložki (abstraktna korporacijsko-pravna kategorija) povečajo v sorazmerju z njihovimi poslovnimi deleži v dotedanjem osnovnem kapitalu. Osnovni kapital se realno ne poveča, ker se hkrati s povečanjem osnovnega kapitala zmanjšajo druge sestavine kapitala. Takšno preoblikovanje na družbenikov poslovni delež ne vpliva na način, da bi se spremenil delež njegovih pravic oziroma ekonomska vrednost družbenikovega deleža, do česar bi moralo priti, da bi se lahko štelo, da je družbenik z dokapitalizacijo iz sredstev družbe pridobil nov kapital v smislu 2. točke 93. člena ZDoh-2. Upravno sodišče je zavrnilo toženkin argument, da je na podlagi četrtega odstavka 98. in 103. člena ZDoh-2 mogoče sklepati o času pridobitve kapitala v povezavi s povečanjem osnovnega kapitala iz sredstev družbe. Pri tem se je oprlo na namen zakonske ureditve obdavčitve kapitalskih dobičkov, ki je v obdavčitvi prirasta premoženja družbenika, in sistematično razlago relevantnih določb. Drugače kot toženka je sodilo tudi o naravi šestega odstavka 101. člena ZDoh-2, ki velja od 1. 1. 2023 dalje, in sicer je štelo, da gre za novo zakonsko določbo, ki specialno ureja trenutek pridobitve kapitala v situaciji, kot je obravnavana, in ne zgolj za pojasnjevalno določbo, ki bi bila sprejeta iz razloga večje jasnosti zakonske ureditve. Ob tem je poudarilo, da se upoštevaje 147. člen in 155. člen Ustave ta določba lahko uporablja le za razmerja, nastala v letu 2023 oziroma kasneje.

3Toženka (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4Predlog je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je toženkinemu predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Zastavljeno vprašanje (drugo zapovrstjo) je nekoliko preoblikovalo, zato da bo v njegovem okviru lahko odgovorjeno na ostale v predlogu izpostavljene dileme.

6Dopuščeno vprašanje se nanaša na pravilno razlago materialnih določb ZDoh-2, glede katerih obstoji nasprotujoča si praksa Upravnega sodišča,¹ Vrhovno sodišče pa se z njim še ni ukvarjalo. Ob tem je upoštevalo, da je Upravno sodišče izvedlo vzorčni postopek, o številčnosti zadev, ki temeljijo na v bistvenem enakih dejanskih okoliščinah in isti pravni podlagi, pa govori tudi predlagateljica, kar kaže na to, da vprašanje presega pomen konkretne zadeve. Odgovor nanj bi zato prispeval k zagotovitvi pravne varnosti in enotne uporabe prava.

7V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ V celoti vsebinsko nasprotno stališče od obravnavanega v izpodbijani sodbi je Upravno sodišče sprejelo v sodbi I U 1064/2018-9 z dne 19. 5. 2020.