VSRS Sklep I Up 1/2026

I. Pritožba se zavrže.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sklepom zavrglo tožničin predlog za prenos pristojnosti kot nedovoljen (I. točka izreka sodbe in sklepa). S sodbo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo, vloženo zoper odločbo, št. Bpp 71/2025 z dne 18. 8. 2025, s katero je toženka zavrnila njeno prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obliki in v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). Odločilo je tudi, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (III. točka izreka sodbe in sklepa).

2V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da v določbah ZUS-1, Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in Zakona o sodiščih ni pravne podlage za prenos pristojnosti na drugo sodišče ali zunanji oddelek istega sodišča, zato je treba tožničin predlog za prenos pristojnosti zavreči.

3Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je Upravno sodišče zmotno štelo, da je vložila predlog za prenos stvarne pristojnosti, saj je podala predlog za prenos krajevne pristojnosti. Poudarja, da je v predlogu pojasnila, da je vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč, o kateri je odločalo Upravno sodišče. Prošnjo je zavrnilo. Zoper navedeno odločitev Upravnega sodišča je nato vložila tožbo po določbah ZUS-1. O tej tožbi bo zdaj odločalo isto Upravno sodišče, kar pomeni, da bo o zakonitosti odločbe odločal organ, ki je odločbo izdal. Takšna situacija vzbuja dvom v nepristranskost odločanja. Navaja, da je stališče Upravnega sodišča, da zakonodaja ne predvideva pravne podlage za prenos pristojnosti na drugo sodišče ali zunanji oddelek istega sodišča, materialnopravno zmotna in v nasprotju s prakso Vrhovnega sodišča, ki je do zdaj o prenosu pristojnosti odločalo vsebinsko. Poleg tega je v 67. členu ZPP jasno določeno, da Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so podani drugi tehtni razlogi. Upravnemu sodišču očita, da se je neutemeljeno omejilo na formalistično presojo dovoljenosti predloga ter prezrlo dejansko naravo in pravno utemeljenost zahteve za prenos pristojnosti, ki jo je izrecno vezala na krajevno in ne stvarno pristojnost. S tem je ustvarilo položaj, ki objektivno vzbuja dvom v nepristranskost in je v nasprotju z ustavnim jamstvom iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in standardom iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP). Vrhovnemu sodišču zato predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

4Toženka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

5Pritožba ni dovoljena.

6V obravnavani zadevi je Upravno sodišče v pravnem pouku izpodbijane sodbe in sklepa navedlo, da je zoper izpodbijani sklep (I. točka izreka) dovoljena pritožba, ki se lahko vloži v roku 15 dni od vročitve pisnega odpravka sklepa. Takšen pravni pouk je napačen, saj niso izpolnjeni zakonski pogoji za dovoljenost pritožbe po ZUS-1.

7Po prvem odstavku 82. člena ZUS-1 se lahko sklep izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon.¹ Po določbi drugega odstavka istega člena pa je zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim se onemogoči nadaljnji postopek, dovoljena posebna pritožba, če ta zakon ne določa drugače.

8Pritožba zoper sklep, izdan v upravnem sporu, je torej po prvem odstavku 82. člena ZUS-1 dovoljena le, če to določa ZUS-1 in ne morda kak drug zakon.² Zato v upravnem sporu ni mogoče uporabiti določb drugih zakonov, ki pritožbe zoper posamezne sklepe sicer dopuščajo (npr. določb ZPP, ki se v upravnem sporu v skladu z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače).³

9Ker ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za prenos pristojnosti, pritožba zoper izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 ni dovoljena. Prav tako zoper tak sklep pritožba ni dovoljena na podlagi drugega odstavka istega člena zakona, saj v tem primeru ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek.

10Do takšnega razumevanja 82. člena ZUS-1 vodi tako jezikovna razlaga, iz katere izhaja, da je pritožba dovoljena le v primerih, predvidenih v ZUS-1, kot tudi teleološka in sistemska razlaga ZUS-1, po katerih je zakon omejil pravna sredstva na Vrhovno sodišče tako, da se najvišjega sodišča v državi (127. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju Ustava) tudi v upravnem sporu ne obremenjuje z zadevami, ki ne ustrezajo njegovi temeljni funkciji. S tega vidika je tudi omejitev pravnih sredstev zoper sklepe Upravnega sodišča razumna in ustavno dopustna. Pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva (25. člen Ustave) je treba razumeti tako, da se način njenega uresničevanja določa različno za različne stopnje sodstva, saj te pomenijo tudi različno stopnjo strokovnega znanja in usposobljenosti sodnikov, ki v zadevi odločajo. Poleg tega pa je izpodbijani sklep vmesni procesni sklep, ki ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni pritožničini pravici, obveznosti ali koristi v smislu 25. člena Ustave.

11Pritožba torej ni dovoljena neglede na pravni pouk v izpodbijani sodbi in sklepu. Ker stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po 82. členu ZUS-1, Vrhovno sodišče nedovoljene pritožbe ne more vsebinsko obravnavati.

12Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in 82. členom ZUS-1.

K II. točki izreka

13Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Taka pritožba je na primer predvidena v primeru nedovoljene vrnitve v prejšnje stanje (sedmi odstavek 24. člena ZUS-1) in v primeru sklepa o izdaji začasne odredbe (šesti odstavek 32. člena ZUS-1).
² Izjema od navedenega velja za primere procesnih institutov, ki jih ZUS-1 sploh ne ureja in so v celoti urejeni v ZPP (na primer izločitve sodnikov). V teh primerih se vprašanje dovoljenosti pritožbe zoper sklep presoja ob uporabi določb ZPP. Pritožba je dovoljena zoper sklepe sodišča prve stopnje tudi v morebitnih primerih posebnih procesnih ureditev, ki jih vsebujejo zakoni, ki dopolnjujejo ureditev ZUS-1, če vsebujejo izrecno določbo, da se možnost pritožbe zoper katerega od sklepov razteza tudi na upravni spor. Tako dr. Erik Kerševan v Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Ljubljana, GV Založba, 2019, str. 458.
³ Tako tudi na primer sklepi Vrhovnega sodišča I Up 35/2021 z dne 21. 4. 2021, I Up 179/2020 z dne 13. 1. 2021 in I Up 52/2018 z dne 20. 6. 2018.