VSL Sodba II Cp 1956/2024

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek 3.622,99 EUR nadomesti z zneskom 2.796,96 EUR;

- v III. točki izreka spremeni tako, da se znesek 14.177,85 EUR nadomesti z zneskom 14.692,30 EUR ;

- v V. točki izreka spremeni tako, da se ta točka v celoti glasi: "Vsaka stranka nosi svoje stroške tega postopka."

II. V preostalem delu se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni toženi stranki plačati stroške pritožbenega postopka v višini 157,95 EUR.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki (toženki) naložilo, da je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki (tožniku) plačati 3.622,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 1. 2019 dalje do plačila (I) ter zakonite zamudne obresti od 5.000 EUR za čas od 24. 1. 2019 do 20. 7. 2020 (II). Višji tožbeni zahtevek za znesek 14.177,85 EUR je zavrnilo (III). Odločilo je, da je toženka dolžna povrniti tožniku 60 % njegovih stroškov postopka, tožnik pa toženki 40 % njenih stroškov postopka, stroške pa bo odmerilo s posebnim sklepom (IV).

2Zoper sodbo sta se pravočasno pritožili obe pravdni stranki.

3Tožnik sodbo izpodbija v zavrnilnem delu (III. in IV. točka izreka) zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP¹. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožniku poleg že prisojenega zneska dodatno prisodi še znesek 6.826,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 1. 2019 dalje do plačila, toženki pa naloži plačilo pravdnih stroškov v celoti oziroma podrejeno v deležu 72,5 %.

Sodišče je tožniku priznalo za nematerialno škodo 18.000 EUR, od tega 9.000 EUR za zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Slednjega pa sodišče pri izračunu ni upoštevalo. Posledično je tudi napačno ocenilo uspeh strank v postopku.

4Toženka sodbo izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče bi moralo od odmerjene odškodnine za nematerialno škodo najprej odšteti 15 % soprispevek tožnika in nato že plačanih 5.506,92 EUR. Glede materialne škode pa je sodišče spregledalo, da je toženka tožniku v okviru izplačila plačala tudi 475 EUR iz naslova tuje nege in pomoči. Ob pravilnem izračunu bi moralo sodišče tožniku dosoditi 2.321,95 EUR. Nepravilna pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov postopka, saj tožnik po temelju ni uspel 100 %.

5Stranki na pritožbo nasprotne stranke nista odgovorili.

6Pritožba tožnika ni utemeljena.

7Pritožba toženke je delno utemeljena.

8Sodišče prve stopnje bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni zagrešilo, ker pri izračunu ni upoštevalo 9.000 EUR iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tožnik spregleda, da je sodišče prve stopnje sledilo mnenju izvedenke medicinske stroke, da tožnik lahko zaradi trajnih posledic predmetne poškodbe vse običajne življenjske aktivnosti opravlja enako dobro, kot jih je pred poškodbo, in je zato tožbeni zahtevek iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zavrnilo (33. in 34. točkam obrazložitve). Iz naslova nematerialne škode je sodišče prve stopnje tožniku dosodilo skupaj 9.000 EUR² (37. točka obrazložitve).

9Utemeljeno pa toženka opozarja, da je sodišče pri izračunu nepravilno najprej upoštevalo že plačani in valorizirani znesek ter šele nato sokrivdo tožnika in je s tem nepravilno uporabilo materialno pravo.

10Ni sporno je, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel materialno in nematerialno škodo. Iz naslova nematerialne škode mu je sodišče priznalo 9.000 EUR, iz naslova materialne škode pa 769,27 EUR (139,26 EUR kilometrine in 630 EUR za tujo pomoč). Glede na to, da je za škodo v 15 % tožnik odgovoren sam, mu mora toženka plačati samo 85 % škode (8.303,88 EUR). Toženka je tožniku škodo delno že plačala. Valorizirani znesek plačila nesporno znaša 5.506,92 EUR. To pa pomeni, da mu je dolžna plačati še 2.796,96 EUR.

11Pritožbena trditev, da je toženka skupaj z zneskom 4.525 EUR za nematerialno škodo tožniku pred pravdo plačala tudi 475 EUR iz naslova tuje pomoči, ni izkazna. Iz potrdila o nakazilu (B4) namreč izhaja, da je bil tožniku znesek 5.000 EUR za nematerialno odškodnino predložen v izplačilo 22. 7. 2020. Neutemeljeno je zato zatrjevanje toženke, da je tožnik upravičen do dodatne odškodnine iz naslova nematerialne škode v višini 2.143,08 EUR in do dodatne odškodnine iz naslova materialne škode v višini 178,87 EUR. Skupni znesek odškodnine, ki jo mora toženka tožniku še plačati, zato ne znaša 2.321,95 EUR, kot zmotno navaja toženka.

12Ni sporno, da tožnik za svojo škodo odgovarja 15 %. To pa pomeni, da tožnik po temelju ni uspel v celoti, kot pravilno opozarja toženka. Glede na dosojeno odškodnino pa je njegov uspeh po višini 16 %, kar skupaj pomeni polovičen uspeh v postopku. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP).

13Pritožbi tožene stranke je zato treba delno ugoditi in dosojeni znesek odškodnine znižati na 2.796,96 EUR ter zahtevek ustrezno temu zavrniti (peta alineja 358. člena ZPP) in spremeniti stroškovno odločitev, kot izhaja iz prejšnje točke obrazložitve. V preostalem delu se pritožba toženke in v celoti pritožba tožnika zavrneta ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje ob odsotnosti uradoma upoštevnih pritožbenih razlogov (350. člen ZPP) potrdi (353. člen ZPP).

14Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP. Glede na uspeh toženke s pritožbo ji je tožnik dolžan povrniti 65 % stroškov pritožbenega postopka, ki obsegajo 250 točk za sestavo pritožbe, 22 % DDV in 60 EUR takse za pritožbo.

¹ Zakon o pravdnem postopku.
² 8.000 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter 1.000 EUR za strah.