VSL Sklep II Cp 212/2026

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju za parc. št. 355/4, k. o. X in parc. št. 591/7, k. o. Y.

2V pravočasni pritožbi zoper sklep dedinja A. A. uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Opozarja, da je predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju priložila prodajno pogodbo, ki izpolnjuje vse pogoje za vknjižbo solastninske pravice zapustnika v zemljiško knjigo za obe sporni parceli. Zapustnik je imel ob smrti na podlagi predložene pogodbe močnejšo pravico od zgolj obligacijskega zahtevka, imel je lastninsko pravico v pričakovanju, ki v trenutku zapustnikove smrti preide na dediče. V tej zvezi pritožba navaja tri odločbe, ki naj bi pritrjevale njenemu stališču: VSL II Cp 2040/2014, VSL I Cp 643/2009 in VSL I Cp 497/2014. Sodišče bi moralo ugotoviti, da je zapustnikova pričakovana pravica del zapuščine, s čimer bi dediči pridobili pravico, da skupaj s predloženo prodajno pogodbo dosežejo vpis solastninske pravice neposredno na svoje ime. Na koncu dedinja opozarja, da je od 10. 12. 2025 že v teku zemljiško knjižni postopek za vknjižbo solastninske pravice na zapustnika.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožba se sklicuje na nekaj odločb, ki ji pritrjujejo, vendar pa je večinska sodna praksa nasprotna: v obseg zapuščine se zajame le tiste nepremičnine, katerih (so)lastnik je zapustnik po podatkih zemljiške knjige.¹ Poleg tega velja dodati, da je bil v zadevi VSL II Cp 2040/2014, na katero se sklicuje pritožba, obravnavan povsem drug problem in sicer nedopustnost izvršbe in s tem povezana pravica v pričakovanju, ne pa dedovanje.

5Pritožbeno sodišče se pridružuje navedenemu večinskemu stališču (zlasti novejše) sodne prakse. Zapuščinsko sodišče namreč ne more ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino, ampak mora biti, če gre za nepremičnine, obstoj razviden iz zemljiškoknjižnega vpisa. Glede nepremičnin, ki (še) niso vknjižene na zapustnika, je treba najprej doseči vknjižbo. Kot dedinja po pokojni pogodbeni stranki lahko pritožnica to stori na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, s katerim izkazuje univerzalno pravno nasledstvo po zapustniku. Zapuščina namreč na dediče preide po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD). S trenutkom zapustnikove smrti tako postane dedič subjekt pravic in obveznosti, ki jih je imel zapustnik. Dedinja lahko tako ureja zemljiškoknjižne vpise in druge zadeve, ki se nanašajo na premoženje, katerega (so)lastnik je bil zapustnik (na kar kaže tudi pritožbi predloženo dokazilo o začetem postopku vpisa nepremičnin v zemljiško knjigo). Dodatni sklep o dedovanju, za kakršnega se zavzema pritožnica, zaradi formalnosti zemljiškoknjižnega postopka (124. člen ZZK-1) zemljiškoknjižno ne bi bil izvedljiv, saj je sklep o dedovanju lahko podlaga le za prehod zapustnikovega premoženja na dediča, ne pa za vpis lastninske pravice s tretje osebe na dedinjo.²

6Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni in ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

¹ VSL I Cp 478/2023, VSC I Cp 294/2020, VSL II Cp 928/2014, VSL I Cp 455/2021 in druge.
² VSL II Cp 928/2014.