VSL Sklep IV Cp 1992/2025

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni v prvem odstavku I. točke tako, da je dolžna mati za preživljanje mld. hčerke A. plačati preživnino za čas od 1. 11. 2024 do 30. 6. 2025 v skupnem znesku 720 EUR in v drugem odstavku I. točke izreka tako, da je dolžna mati za preživljanje mld. B. za čas od 1. 11. 2024 do 30. 6. 2025 plačati preživnino v skupnem znesku 624 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Udeleženca sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je mati dolžna za preživljanje mld. hčerke A. za čas od 1. 10. 2024 do 30. 6. 2025 plačati preživnino v skupnem znesku 810 EUR, od 1. 7. 2025 dalje pa je dolžna plačevati preživnino v znesku 90 EUR mesečno (prvi odstavek I. točke izreka), za preživljanje mld. sina B. pa je za čas od 1. 10. 2024 do 30. 6. 2025 dolžna plačati preživnino v skupnem znesku 702 EUR, od 1. 7. 2025 dalje pa je dolžna plačevati preživnino v znesku 78 EUR mesečno (drugi odstavek I. točke izreka), vse očetu na njegov osebni bančni račun. Do pravnomočnosti tega sklepa zapadle obroke je dolžna plačati v 15 dneh od pravnomočnosti tega sklepa, v prihodnje zapadle obroke pa do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude s plačilom posameznega obroka preživnine dalje do plačila. Preživninsko obveznost je mati dolžna izpolnjevati v zneskih, ki so določeni s tem sklepom, do prve uskladitve preživnin s kumulativno rastjo cen življenjskih potrebščin, odtlej pa v valoriziranih zneskih, skladno z vsakokratnim količnikom uskladitve preživnin in nadomestil preživnin, ki ga minister, pristojen za družino, objavi v Uradnem listu RS, ter obvestilom Centra za socialno delo (tretji odstavek I. točke izreka). V presežku je zahtevek očeta zavrnilo (II. točka izreka), prav tako je zavrnilo predlog matere, da je nasprotni udeleženec dolžan od dneva vložitve tega predloga dalje plačevati mesečno preživnino za hči udeležencev mld. A., v višini 533 EUR in za mld. sina udeležencev B., v višini 409 EUR, in sicer vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji v zgoraj navedenih zneskih, odtlej pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu Vlade RS o uskladitvi preživnin in novem znesku preživnine in v skladu s pisnimi obvestili prisojnega CSD, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dospelosti posameznega preživninskega obroka dalje do plačila (III. točka izreka). Vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2Zoper sklep je predlagateljica vložila pravočasno pritožbo. Sklep izpodbija v I. in III. točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni oziroma podredno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Navaja, da je sodišče prve stopnje neupravičeno zavrnilo dokazne predloge, ki jih je predložila v pripravljalni vlogi z dne 29. 4. 2025. Zavrnitev dokaznih predlogov je brez obrazložitve, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku¹. Sodišče namreč ne pojasni, v čem naj bi navedbe predlagateljice predstavljale nedopustno širjenje trditvene podlage. V vlogi je predlagateljica le odgovorila na navedbe nasprotnega udeležena iz vloge z dne 17. 4. 2025 in sicer je izpostavila, da nasprotni udeleženec otrokoma kupuje večje število nepotrebnih stvari, prav tako je odgovorila na njegove navedbe glede njenih zmožnosti preživljanja in v ta namen predložila zdravniške izvide, ki izkazujejo njeno zmanjšano možnost po zaslužku zaradi zdravstvenih težav. Glede na 286. člen ZPP in 29. člen Zakona o nepravdnem postopku² bi moralo sodišče te dokaze šteti za pravočasne. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje tudi glede njenih bivanjskih stroškov, ko je odštelo 80 EUR na račun njenega novega partnerja, saj on z njo ne živi. Prav tako ni pravilen preračun deleža časa, ki ga otroka preživita pri enem od staršev; 35 % od 240 ni 80, temveč 84, zato je matematični izračun sodišča napačen. Sodišče bi moralo tudi upoštevati, da predlagateljica ne more najemati primernega stanovanja le za 35 % časa, temveč za obdobje celotnega meseca. Napačno je dejansko stanje ugotovljeno tudi glede stroška za obleko in obutev in ne drži protispisen zaključek sodišča, da mati nakupa ni izkazala. Z zadnjo vlogo je v spis predložila fotografije oblačil, ki kažejo na to, da ima predlagateljica tudi pri sebi oblačila za otroka, ki jih naroča v spletni trgovini Temu. Nadalje navaja, da sodišče pri ugotavljanju njenih prihodkov ni upoštevalo, da je bila oziroma je v bolniškem staležu, iz izvida z dne 7. 4. 2025 je razvidno, da je lečeči zdravnik svetoval podaljšanje staleža z veliko gibanja na prostem, kar pomeni, da bodo oziroma so nižji tudi njeni prihodki; njene zdravstvene težave so namreč dolgotrajnejše narave. Napačno je dejansko stanje ugotovljeno tudi glede njenih zmožnosti po dodatnem zaslužku; pri svojem zaslišanju je jasno izpovedala, da je bil v času, ko je delala, njen prihodek 40 ali 50 EUR brez vključenih njenih stroškov, prav tako je izpovedala, da dodatne dejavnosti niti ne opravlja več, saj sedaj za shranjevanje nima primernega prostora (kleti), za izdelavo pa tudi ne potrebne energije. Sodišče v okviru njenih zmožnosti ni v zadostni meri upoštevalo stroška najemnine in je pri tem kot fiksen strošek upoštevalo le 70 EUR, kar je pri višini najemnine 600 EUR povsem nerealno. Ne drži, da je v najem vzela nadstandardno stanovanje, sodišče je to oceno podalo na pamet, brez ustreznega strokovnega znanja; v času, ko je iskala stanovanje, drugih ustreznih stanovanj na trgu ni bilo. Poudarja, da bi si tudi nasprotni udeleženec lahko poiskal dodatno zaposlitev. Meni, da je nelogična razlaga sodišča, da je nasprotni udeleženec prihranke sproti porabljal, saj takšnih potreb glede na to, da ves čas živi v lastniškem stanovanju, ni imel. Delež preživninskega razmerja med staršema je glede na vse navedeno izračunan oziroma ocenjen napačno. Napačen je tudi zaključek sodišča glede plačila preživnine od oktobra 2024 do izdaje izpodbijanega sklepa. Predlagateljica je novembra 2024 nasprotnemu udeležencu na račun preživljanja otrok nakazala znesek 465,17 EUR, vseskozi mu je nakazovala tudi polovico otroškega dodatka, kar bi moralo sodišče ustrezno ovrednotiti.

3Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev. V njem navaja, da ne drži očitek o bistveni kršitvi določb postopka, saj je sodišče prve stopnje v 8. točki sklepa obširno pojasnilo razloge za neupoštevanje dokazov. V konkretnem primeru namreč ne gre za izjemo iz 29. člena ZNP-1 in predlagateljici pravica do izjave ni bila kršena. Predlagateljica ni zatrjevala, da bi bila trajno nezmožna za delo, kmalu po zadnji glavni obravnavi je tudi končala z bolniškim staležem in je začela dodatno delati kot natakarica. Znesek 465,17 EUR, ki je bil nakazan novembra, se nanaša na stroške za september in oktober 2024, zato so pavšalna naziranja, da naj bi sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje glede plačevanja preživnine od oktobra 2024 dalje.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta starša mld. A., rojene ... 2014 in mld. B., rojenega ... 2017. Njuno varstvo, vzgojo in stike sta uredila z delno sodno poravnavo z dne 10. 1. 2025, višino in način preživljanja pa je sodišče določilo z izpodbijanim sklepom.

6Po 189. členu Družinskega zakonika³ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Navedena določba nalaga sodišču, da ugotovi, katere so potrebe za zadovoljevanje preživninskih potreb otrok in kolikšen je njihov strošek ter kolikšne so preživninske zmožnosti njihovih staršev. Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve predloga za določitev preživnine (196. člen DZ).

Glede procesnih kršitev

7Predlagateljica sodišču prve stopnje očita, da ni obrazložilo razlogov za zavrnitev njenih dokaznih predlogov, ki jih je podala v pripravljalni vlogi z dne 29. 4. 2025. Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze in se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, je eden izmed elementov pravice do izjave v postopku, ki je vsebovana v 22. členu Ustave RS. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če so ti podani pravočasno in se nanašajo na dejstva, ki so pravno relevantna, izvede oziroma obrazloži njihovo zavrnitev. V nasprotnem primeru je namreč podana bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 (in ne 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1, kot to izhaja iz pritožbe). Sodišče prve stopnje je razloge za zavrnitev dokazov podalo v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Postavilo se je na stališče, da je v zgoraj navedeni vlogi prepozno širila svojo trditveno in dokazno podlago, saj ne gre za situacijo, ki jo ureja 29. člen ZNP-1.⁴ V tej vlogi je predlagateljica izpostavila, da nasprotni udeleženec otrokoma kupuje večje število nepotrebnih stvari ter da jima obleke in pripomočke za osebno higieno delno kupuje tudi ona. K vlogi je priložila tudi zdravniški potrdili z dne 26. 4. 2024 in z dne 7. 4. 2025, ki naj bi izkazovali njeno dolgotrajnejšo nezmožnost za delo, kar vse je sodišče prve stopnje pravzaprav že upoštevalo pri svoji odločitvi o določitvi preživnine (ki ni matematični obračun, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju) že v okviru prej podanih trditev in dokazov.⁵ Predlagateljičina pravica do izjave tako ni bila kršena. Prav tako ni podana v pritožbi zatrjevana protispisnost (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1). Protispisnost je napaka povsem tehnične narave, gre za napačen postopek prenosa med tem, kaj izhaja iz dokaza, in tem, kaj je o tem dokazu v izpodbijani odločbi navedeno, pri katerem se sodišče vrednostno ne opredeljuje. Ta kršitev tako ni podana, če sodišče vsebino listine tolmači drugače kot stranka oziroma ji pripiše drugačen dokazni pomen in zato ugotovi drugačno dejansko stanje, kar pravzaprav sodišču prve stopnje očita pritožba z navedbo, da je sodišče prve stopnje na podlagi predloženih listin napačno ugotovilo, da pri predlagateljici ne gre za dolgoročnejše zdravstvene težave.

Glede določitve preživnine

8Kot je bilo v sodni praksi⁶ že večkrat poudarjeno, višino preživninske obveznosti sodišče določi z vrednotnim sklepom, ki naj uravnoteži pravnorelevantne dejavnike v vrednotnem trikotniku: otrokove potrebe - preživninske zmožnosti matere - preživninske zmožnosti očeta (že citirani 189. člen DZ). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (190. člen DZ). Osrednji razlog, zaradi katerega določitev preživnine ne more biti matematično opravilo, je, da celovitosti življenja ni mogoče preprosto prevesti v numerični svet matematike in denarnih enot, saj se stroški preživljanja iz meseca v mesec zaradi številnih razlogov (spreminjanje cen življenjskih potrebščin, manjše variacije v potrebah, občasni nepredvidljivi izdatki ali prejemki, itd.) spreminjajo, zato bi bilo stališče, da mora iti za do EUR natančen matematični izračun preživninskih zmožnosti in potreb, neživljenjsko in iluzorno.

9Sodišče prve stopnje je pri določitvi preživnine upoštevalo, da stroški za preživljanja mld. A. znašajo približno 199 EUR mesečno in za mld. B. 174 EUR mesečno.⁷ Glede na aktiven čas (gre za čas, ki ne vključuje spanja), ki ga otroka preživita pri starših (56 % pri očetu in 44 % pri mami) in glede na razmerje preživninskih zmožnosti staršev je odločilo, da je njun prispevek, ki ga za ostale stroške prehrane doma prispevata v naravi, približno enak. Upoštevalo je tudi, da je glede na čas celotnega bivanja (65 % pri očetu in 35 % pri mami)⁸ povprečen mesečni bivanjski strošek posameznega otroka pri očetu 67 EUR in pri materi 80 EUR, razliko pa sta starša dolžna nositi v razmerju njunih preživninskih zmožnosti. Ob upoštevanju vsega navedenega in dejstva, da predlagateljica, razen prehrane doma in manjšega dela oblek, ni dolžna sama kriti ostalih stroškov (temveč jih je dolžan kriti nasprotni udeleženec), je zaključilo, da je predlagateljica dolžna očetu kot nasprotnemu udeležencu za preživljanje mld. A. prispevati 90 EUR mesečno in za mld. B. 78 EUR mesečno, skupno torej za oba otroka 168 EUR mesečno.

10Določitev preživninske obveznosti v gornjih zneskih je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna. Očitkom pritožbe, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje glede stroška oblačil in obutve, ni mogoče slediti. Sodišče prve stopnje je pri določitvi primernega stroška upoštevalo (17. točka obrazložitve), da otroka ponosita in uporabita tudi stvari, ki jih kupi/prinese mati, zato je očetovo oceno tega stroška, kljub predloženim računom ocenilo za pretirano in namenjeno zagotavljanju nadstandarda. Prav tako je kot pretirano ocenilo tudi očetovo oceno stroškov za športne pripomočke in igrače, nekoliko je znižalo tudi zahtevane stroške za osebno higieno in zdravila.⁹ Stroški, ki jih specificirajo stranke, sicer nudijo sodišču oporo pri odločitvi, ki naj prepreči arbitrarnost, vendar je kljub temu treba potrebe otrok razumno in celostno objektivizirati in oceniti. V odločitev o obveznem preživninskem bremenu namreč sodi zagotovitev tistih potreb, ki zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj otroka. Vse, kar navedeno presega, mora biti prepuščeno svobodni odločitvi staršev, ali in koliko bodo po svoji vesti nudili otroku več kot so oziroma bi bilo zavezani s sodno odločbo. Nadstandard oziroma luksuz ni nikogaršnja potreba. Pri oceni stroškov preživljanja mora zato sodišče izhajati iz splošno znanih podatkov o cenah oziroma višini zatrjevanih življenjskih stroškov, pri tem upoštevati starost otrok in posebnosti konkretnega primera, to je posameznega otroka in sodno prakso.

11Pritožnica tudi opozarja, da njen novi partner z njo ne najema stanovanja, zato ga sodišče pri razdelitvi stroškov najemnine ne bi smelo upoštevati, zaradi česar naj bi bili bivanjski stroški pri materi, ki odpadejo na posameznega otroka, izračunani napačno. Sodišče prve stopnje je stanovanjske stroške predlagateljice v znesku 800 EUR (600 EUR najemnine in 200 EUR ostali mesečni stanovanjski stroški) razdelilo med 4 osebe na 200 EUR na osebo in nato glede na čas, ki naj bi ga novi partner preživel pri njej (3 dni na teden oziroma 40 % mesečnega časa), odštelo nanj odpadlih 80 EUR ter ostale stroške razdelilo na 3 osebe. Pritožbeno sodišče se sicer strinja s pritožnico, da partner stanovanja ne najema z njo, zato svojega dela najemnine ni dolžan plačati, se pa nedvomno za dneve, ko on tam prebiva, povečajo nekateri stanovanjski stroški (voda, elektrika, …), ki pa jih je v tem povečanem obsegu dolžna kriti predlagateljica in ne odpadejo na otroka. Prav tako bi strošek najemnine za stanovanje v nekem znesku predlagateljici nastal tudi, če otroka pri njej ne bi prebivala¹⁰, zato pritožbeno sodišče oceno (saj ne gre za čisti matematični izračun stroškov in deleža časa) sodišča prve stopnje tudi glede teh stroškov sprejema kot ustrezno.

12Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo tudi preživninske zmožnosti staršev. Kot že izpostavljeno, tudi ugotavljanje dohodkov in premoženja obeh preživninskih zavezancev ni zgolj gola matematična operacija v smislu natančnega seštevanja, saj tudi dohodki in premoženje ne bodo ves čas povsem enaki. Po izvedenem dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je oče trenutno materialno in pridobitno sposobnejši od mame, ima nekoliko višje prihodke, zato je njegova preživninska zmožnost nekoliko višja (njuno zmožnost je sodišče ocenilo v razmerju 54 % oče in 46 % mama). Pri svojem zaključku je sodišče upoštevalo, da mati kot pomočnica vzgojiteljice zasluži približno 1.086 EUR neto, z dodatnim zaslužkom lahko tudi do 1.236 EUR, oče pa iz naslova dohodka iz delovnega razmerja kot računalničar in učitelj skupaj z dohodkom od oddaje parkirišča v najem 1.359 EUR. Prihrankov obeh ni dodatno upoštevalo, saj ni njihov namen, da bi se ti v celoti porabljali za sprotne potrebe otrok.¹¹

13Pojem preživninske zmožnosti je v zakonskem besedilu razčlenjen na materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Materialne zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otroka, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoja otroka, kamor štejejo vsakršni prihodki. Prvina pridobitnih zmožnosti na drugi strani jasno izraža, da pojma preživninske zmožnosti ne zapolnjujejo le obstoječe premoženje in tekoči dohodki, marveč je ta pojem širši. Vrhovno sodišče RS je v številnih odločbah zapisalo,¹² da je treba zmožnosti staršev presojati široko. Upoštevati je treba njihovo splošno pridobitno sposobnost, tj. sposobnost delati in pridobivati dohodek (strokovno usposobljenost in možnosti zaposlitve), in ne le dejansko izkazani dohodek. Pri preživninski obveznosti ne gre le za tiste zmožnosti, ki jih ima zavezanec na podlagi svojih rednih dohodkov, temveč tudi za tiste, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti. Pritožbeno sodišče zato soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da lahko mati s svojo dodatno dejavnostjo svoje pridobitne zmožnosti poveča kljub zatrjevanim zdravstvenim težavam. Neutemeljene so tako pritožbene navedbe, da sodišče ni ustrezno upoštevalo, da so njeni prihodki zaradi zdravstvenih težav in posledično pripadajočega bolniškega staleža nižji od ugotovljenih. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj le ta na določitev pridobitnih zmožnosti ne vpliva, nasprotni udeleženec pa je v odgovoru na pritožbo tudi navedel, da je predlagateljica kmalu po zadnjem naroku v tej zadevi bolniški stalež zaključila.¹³ Po drugi strani sodišče večjih pridobitnih zmožnosti na račun potencialnega dodatnega dela¹⁴ ni očitalo očetu. V tem delu je po mnenju pritožnice sklep brez razlogov. Vendar je sodišče prve stopnje pri določitvi ustreznega razmerja med preživninskima zavezancema sledilo očetu, da ima kljub skupnemu starševstvu večji obseg varstva in se več ukvarja s skrbjo za učenje otrok, za nakupe stvari, za organizacijo počitnic, kar vsebuje zaključek, da mu manj prostega časa ostane za opravljanje morebitnega dodatnega dela, ki bi prinašal dodaten zaslužek. Pravilno je bil v okviru denarnih zmožnosti matere ovrednoten tudi strošek najemnine, za katero je bilo ob upoštevanju splošnih znanih in dostopnih podatkov¹⁵ o višini najemnin za kraj njenega prebivanja utemeljeno ugotovljeno, da ta v določenem delu predstavlja nadstandard, kritje katerega je glede na že pojasnjeno stališče breme starša, ki se zanj odloči.

14Delno utemeljena pa je pritožba glede plačila preživnine za čas od vložitve predloga do izdaje sodne odločbe. Tudi za to obdobje je sodišče prve stopnje določilo preživnino, ki jo mora plačati predlagateljica, v enakih mesečnih obrokih kot obrazloženo zgoraj. Nadalje mora sodišče v takšnem primeru presoditi, ali je preživninski zavezanec za preteklo obdobje do zaključka postopka svojo preživninsko obveznost izpolnil ali ne. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med udeležencema nesporno, da je mati svojo preživninsko obveznost izpolnjevala vse do oktobra 2024, zato ji je v plačilo naložilo zapadle obroke od 1. 10. 2024 do 30. 6. 2025 v skupnem znesku 810 EUR za mld. A. in v skupnem znesku 702 EUR za mld. B. Pri tem pa ni upoštevalo, da je predlagateljica nasprotnemu udeležencu 13. 11. 2024 nakazala 465,17 EUR, s čimer je pokrila tako preživninske stroške za september kot za oktober 2024, kar je potrdil tudi nasprotni udeleženec pri svojem zaslišanju dne 18. 4. 2025 in kar izhaja tudi iz izpisa prometa na osebnem računu predlagateljice pod prilogo A69. V tem delu je zato odločitev sodišča prve stopnje napačna. Pravilno pa sodišče pri znižanju preživninske obveznosti ni upoštevalo prejetega otroškega dodatka, saj se ta glede na ustaljeno sodno prakso¹⁶ ne odšteva od ugotovljenih potreb otrok oziroma preživninskih zmožnosti staršev.

Sklepno

15Pritožbeno sodišče je glede na pojasnjeno pritožbi predlagateljice delno ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje delno spremenilo v prvem odstavku I. točke tako, da je dolžna mati za preživljanje mld. hčerke A. plačati preživnino za čas od 1. 11. 2024 do 30. 6. 2025 v skupnem znesku 720 EUR in v drugem odstavku I. točke izreka tako, da je dolžna mati za preživljanje mld. B. za čas od 1. 11. 2024 do 30. 6. 2025 plačati preživnino v skupnem znesku 624 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1). V ostalem delu je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

Glede pritožbenih stroškov

16Tudi glede pritožbenih stroškov je pritožbeno sodišče ne glede na delni uspeh pritožbe preudarilo, da je najprimerneje, da vsak udeleženec krije svoje stroške (101. čl. ZNP-1).

¹ Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.
² Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.
³ Uradni list RS, št. 15/2017, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju DZ.
⁴ Ta določa, da lahko udeleženci do izdaje odločbe, s katero se konča postopek na prvi stopnji, vselej navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. V predlagalnih nepravdnih postopkih sicer tudi velja razpravno načelo, zato je zbiranje procesnega gradiva primarno dolžnost udeležencev postopka. Vendar pa glede na naravo nepravdnih postopkov prekluzije, ki je vezana na prvi narok, vseeno ni mogoče nekritično prenesti v nepravdni postopek, v katerem gre za ureditev razmerij med prizadetimi osebami.
⁵ Sodišče ni v celoti sledilo nasprotnemu udeležencu glede zatrjevanim stroškov za obleke in higienske pripomočke in je pri tem upoštevalo, da otroka uporabljata tudi stvari, ki jima jih kupi mati, prav tako je presojalo in ocenilo predlagateljičino zatrjevano začasno nezmožnost za delo zaradi zdravstvenih težav (točka 24 obrazložitve).
⁶ Tako VSRS Sodba in Sklep II Ips 264/2016 z dne 30. 1. 2017 in VSRS Sklep II Ips 10/2024 z dne 19. 6. 2024.
⁷ Pri tem izračunu je upoštevalo stroške šolskih položnic, šolskih potrebščin, oblačil in obutve, pripomočkov za osebno higieno, zdravil, razvedrila in športnih pripomočkov.
⁸ Na obseg potreb otroka in tudi na razporeditev preživninske obveznosti med starša vpliva tudi obseg časa, ko je otrok pri njima; tako VSRS II Ips 345/2016 z dne 9. 2. 2017.
⁹ Za mld. A. je priznalo mesečno 55 EUR za obleko in obutev, za B. 45 EUR; za higienske pripomočke in zdravila je priznalo za mld. A. 20 EUR in za B. 5 EUR, za športne pripomočke pa po 12 EUR na otroka.
¹⁰ Stanovanje zase bi v vsakem primeru morala najeti.
¹¹ Sodišče prve stopnje je v 30. točki sklepa obrazložilo, da prihranki očeta niso več izkazani v višini 90.000 EUR, ki jo navaja pritožnica.
¹² Sodba II Ips 333/2015 z dne 23. 6. 2016, tudi odločbi iz opombe 6.
¹³ Predlagateljica na vročen odgovor na pritožbo ni odgovorila.
¹⁴ Kot že omenjeno, mu je dohodke iz delovnega razmerja povečalo le za dohodek iz naslova najemnine za oddajo parkirišča.
¹⁵ Za takšno ugotovitev ni potrebno posebno strokovno znanje, kot to meni pritožnica.
¹⁶ Tako VSL Sodba in sklep IV Cp 1111/2023 z dne 11. 3. 2024, VSL sodba IV Cp 787/2013 z dne 17. 4. 2013 in VSL Sodba IV Cp 1950/2018 z dne 6. 12. 2018.