VSC Sklep PRp 197/2024

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji - Bezirkshauptmannschaft Weiz, št. BHWZ/617230014903/2023 z dne 28. 8. 2023, ki je postala pravnomočna dne 15. 9. 2023, zoper v uvodu navedeno storilko prizna in izvrši, ugotovilo, da je bila storilka z zgoraj navedeno odločbo spoznana za odgovorno, ker je storila prekršek po 4. točki prvega odstavka 30. člena Zakona o varstvu pred imisijami snovi v zraku, prekršek po drugem odstavku 20. člena Zakona o cestnem prometu ter prekršek po drugem odstavku 103. člena Zakona o motornih vozilih, zato je na podlagi prvega odstavka 30. člena Zakona o varstvu pred imisijami snovi v zraku dolžna poravnati globo v višini 300,00 EUR, na podlagi 3.a odstavka 99. člena Zakona o cestnem prometu globo v višini 90,00 EUR ter po prvem odstavku 134. člena Zakona o motornih vozilih globo v višini 480,00 EUR, skupaj 870,00 EUR skladno s priloženim pozivom za plačilo v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa na račun Okrajnega sodišča v Celju, sicer se bo izterjala prisilno, pri tem pa lahko storilka po poteku roka za plačilo pri Finančni upravi Republike Slovenije zaprosi za obročno plačilo.

2Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje storilka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi.

3Pritožba ni utemeljena.

4V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da v postopkih po II. delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 17.a , 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 5. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije v zvezi s storitvijo prometnega prekrška.

6V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilka pojasnjuje, da je tujemu prekrškovnemu organu sporočila podatke o vozniku. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in ugotoviti, da storilec ni storil očitanega prekrška. Te navedbe bi storilka morala uveljavljati pred pravnomočnostjo odločbe v postopku pred prekrškovnim organom države izdaje, saj ji je bila glede na podatke spisa navedena odločba tujega prekrškovnega organa, s pravnim poukom o možnosti vložitve pravnega sredstva ter v prevodu v slovenski jezik, osebno vročena dne 31. 8. 2023 (vročilnica na l. št.11 spisa).

Zgolj v pojasnilo pa pritožbeno sodišče dodaja, da iz podatkov spisa izhaja, da je storilka tujemu prekrškovnemu organu sporočila zgolj ime in priimek voznika, ne pa tudi njegovega naslova in rojstnih podatkov, čeprav je bila v skladu z avstrijskim pravom in pozivom na dopolnitev izjave z dne 19. 9. 2023 (vročenemu storilki v prevodu; l. št. 14 spisa) dolžna sporočiti tudi te podatke.

7Glede na vse navedeno ni nobenega dvoma o tem, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje ter posledično pravilno odločilo, da se predložena odločba prizna in izvrši.

8Ker je pritožba storilke neutemeljena in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).