VSM Sklep III Cp 1119/2025

I. Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se I. in II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi:

"I. Stalno prebivališče ml. otrok: A. A., B. B., C. C. in Č. Č. je na naslovu očeta - predlagatelja. Pošiljke za otroke se vročajo materi.

II. Predlagatelj D. D. je od dne 2. 2. 2025 do 26. 1. 2026 dolžan plačevati preživnino v korist mld. A. A. v višini 80,00 EUR mesečno, v korist B. B., C. C. in Č. Č. za vsakega 40,00 EUR mesečno. Od izdaje sklepa sodišča druge stopnje je predlagatelj dolžan plačevati za ml. A. A. preživnino v višini 100,00 EUR, za B. B. in C. C. ter Č. Č. pa za vsakega 60,00 EUR mesečno do 20. dne v mesecu za tekoči mesec na transakcijski račun nasprotne udeleženke, dokler bodo za to obstajali zakonski pogoji, in sicer glede zapadlih obrokov v 15. dneh, v bodoče pa do 20. dne v mesecu za tekoči mesec."

II. V preostalem delu se pritožba predlagatelja zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženca postopka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Udeleženca postopka sta nekdanja zunajzakonska partnerja in starša štirih mladoletnih otrok v starosti 15, 13, 12 in 7 let. Na naroku dne 16. 10. 2025 sta udeleženca postopka sklenila sodno poravnavo, v kateri sta določila, da dohodninsko olajšavo za tri najstarejše otroke uveljavlja predlagatelj, za mlajšega otroka pa nasprotna udeleženka. Dogovorila sta se, da se otroci zaupajo v varstvo, vzgojo in oskrbo obema staršema. V II. točki sodne poravnave sta določila način izvajanja skupnega starševstva na način, da bodo otroci prehajali po režimu teden-teden, prav tako bodo božične in novoletne praznike ter počitnice preživljali pri vsakem do polovice.

2S sedaj izpodbijanim sklepom je tako sodišče prve stopnje odločalo o stalnem prebivališču ml. otrok in naslovu za vročanje pošiljk, ki jih je določilo pri nasprotni udeleženki (I. izreka). V II. točki izreka je predlagatelju naložilo, da je dolžan od 2. 2. 2025, plačevati preživnino za ml. A. A. v višini 170,00 EUR, ml. B. B. 110,00 EUR, ml. C. C. 120,00 EUR in ml. Č. Č. v višini 115,00 EUR. Odločilo je, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka ter da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (V. izreka). V posledici slednjega je predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

3Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagatelj. Meni, da upoštevaje dejstvo, da otroci prehajajo tedensko od starša do starša, ni potrebe, da bi za otroke plačeval še kakršnokoli preživnino. Še posebej pa ne v tako visokem znesku. Nadalje se ne strinja z oceno višine prihodkov nasprotne udeleženke, saj ima slednja vsekakor višje prihodke oziroma ima v tednu, ko so otroci pri očetu, možnost pridobivati še dodatna finančna sredstva, in sicer v okviru opravljanja nadur v okviru svoje redne zaposlitve, te možnosti pa predlagatelj nima, ali z opravljanjem frizerskih storitev, kar je po izobrazbi, in nenazadnje to dejavnost tudi opravlja. V posledici slednjega se ne strinja, da je sodišče naslov za vročanje in stalno prebivališče določilo pri materi iz razloga, da slednja uveljavlja socialne transferje in omogoča kritje izrednih izdatkov za otroke. Sodišče mora sprejemati odločitve, ki se tičejo otrok v zvezi z največjo koristjo otrok, kar pa v predmetni zadevi ni bilo upoštevano. Naslov bi moral biti določen pri očetu, saj slednji poseduje lastno nepremičnino, s čimer bi se otrokom tudi zagotovilo zdravo psihosocialno rast in razvoj ter potrebna stabilnost in stalnost. Nasprotna udeleženka pa je najemnica, kar ne pomeni stalnosti in stabilnosti in lahko pride tudi do odpovedi najemnega razmerja. Nenazadnje ima nasprotna udeleženka stanovanje v velikosti 55,00 ㎡, kar za pet oseb ne zadostuje, sodišče pa slednjega ni ugotavljalo. Sodišče je odločilo, da se naslov otrok določi na naslovu matere, da bo slednja tako lahko uveljavljala socialne transferje, posledično pa bi moralo slednje tudi šteti med dohodke nasprotne udeleženke. Odločitev sodišča o preživninskih obveznostih otrok je tudi sicer napačna, saj je sodišče izračunalo skupne potrebe otrok na 2.070,00 EUR, polovico časa vsak otrok preživi pri vsakem od staršev in glede na to, da mora oče prispevati preživnino v višini cca 1.080,00 EUR ter še dodatno plačevati preživnino v višini 515,00 EUR, je njegova mesečna preživninska obveznost kar 1.523,50 EUR oziroma 75,53 % celotne preživninske obveznosti, kar pa presega tudi po sodišču izračunano razmerje med dohodki strank postopka. Njegovi dohodki sicer znašajo cca 1.900,00 EUR upoštevaje plačo, regres in božičnico, dohodki nasprotne udeleženke pa cca. 1.230,00 EUR upoštevaje plačo in regres, sama pa je zmožna ustvariti tudi še dodatne dohodke z opravljanjem frizerske dejavnosti v višini 1.200,00 EUR, tako njeni prihodki presegajo njegove. Nadalje graja odločitev sodišča o višini priznanih stroškov po posameznih postavkah. Meni, da je sodišče za A. A. upoštevalo previsoke stroške prehrane, saj takrat, ko je na treningu, ima prehrano tam in je takrat nima doma, tako pa je iz tega naslova hrana prevečkrat upoštevana, prav tako so vsi ostali stroški previsoko ovrednoteni. Sicer pa stroški iz naslova izvenšolskih dejavnosti nastajajo zgolj pri A. A. Tako so po njegovi oceni realne potrebe otrok nižje, in sicer za A. A. največ 450,00 EUR na mesec, za ostale tri pa največ 350,00 EUR na mesec. Sodišče je tudi neutemeljeno ovrednotilo potrebe otrok različno pri udeležencu in nasprotni udeleženki, saj so pri obeh potrebe enake. Sodišče tudi ne bi smelo odločiti, da pritožba ne zadrži izvršitve, saj otroci niso ogroženi in je takšna odločitev povsem zmotna in napačna. Ni namreč spregledati dejstva, da vsak od staršev po dva tedna v celoti sam skrbi za vse štiri otroke, mati pa je za nakup šolskih potrebščin, obleke in obutve uveljavljala denarno socialno pomoč, s tem pa ogroženost otrok ni podana. Šlo je za namenska sredstva, ki jih je bila nasprotna udeleženka tudi dolžna porabiti za otroke. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4V odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženka odgovarja na navedbe iz pritožbe in se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5Pritožba je delno utemeljena.

6Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

7Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da pritožnik utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je stalno prebivališče otrok določilo na naslovu nasprotne udeleženke z obrazložitvijo, da slednja prejema socialne transferje za otroke. Nesporno je, da otroci med udeležencema postopka prehajajo tedensko, pri tem pa je nesporno, da so do razpada življenjske skupnosti udeležencev vsi prebivali na naslovu predlagatelja, zato ni podlage, da se prebivališče otrok spreminja, zgolj iz razloga uveljavljanja socialnih transferjev. Upoštevaje, da sta vsaj v začetku postopka (predhodno svetovanje na CSD) udeleženca bila soglasna, da stalno prebivališče otrok ostane na naslovu predlagatelja, pošta pa se za otroke vroča na naslov matere, sodišče druge stopnje ne vidi tehtnih razlogov, za spreminjanje slednjega, zato je v tem delu (glede stalnega prebivališča otrok) sklep sodišča prve stopnje spremenilo.

8Pritožba nadalje graja odločitev sodišča prve stopnje glede ugotovljenih preživninskih sposobnosti staršev. Slednje je sodišče prve stopnje ugotavljalo v skladu s 183. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), ki staršem nalaga, da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotavljajo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Primarno so starši dolžni preživljati svoje otroke v okviru svojega gospodinjstva. Obveznost preživljanja pa se presoja glede na potrebe upravičenca in na materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (189. člen DZ). 190. člen DZ pa natančneje določa kaj so stroški otrokovih življenjskih potreb in je sodišče prve stopnje te določbe pravilno povzelo v 8. in 9. točki obrazložitve.

9Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožba utemeljeno graja višino prihodkov, ki jih ustvari oz. jih lahko ustvari nasprotna udeleženka. Sodišče prve stopnje ima o slednjem razloge v 10. in 11. točki obrazložitve. Pri tem je za nasprotno udeleženko ugotovilo, da je slednja po poklicu frizerka, dela pa kot natakarica. Prav tako je ugotovilo, da slednja opravlja frizerske storitve za lastne otroke, bližnje sorodnike in eno prijateljico, za kar pa je sama navedla, da ne prejema plačila.

10Upoštevaje dejstvo, da je tudi nasprotna udeleženka dolžna preživljati štiri otroke, da je zdrava in za delo sposobna, je tako sposobna v okviru svoje dejavnosti, ki jo nesporno tudi opravlja, zaslužiti dodaten dohodek, da bo lažje preskrbela za štiri mladoletne otroke. Frizerske storitve za sorodnike in prijatelje lahko opravlja tudi proti plačilu, upoštevaje, da so njeni dohodki, ki jih pridobiva in prikazuje iz gostinske dejavnosti, sorazmerno nizki oz. prihodek iz napitnine porabi za pokrivanje potreb štirih mladoletnih otrok in ne za lastno izobraževanje. Sodišče druge stopnje meni, da je slednja sposobna in tudi lahko opravlja dodatno pridobitno dejavnost oziroma dodatno zasluži in tako prispeva več k preživljanju skupnih otrok. Od staršev se namreč pričakuje, da bodo za pridobitev preživninskih sredstev, s katerimi pokrijejo potrebe otrok, storili vse, kar je v njihovi moči in po potrebi poiskali oziroma izkoristili tudi dodatne možnosti zaslužka.

11Takšno stališče sodne prakse sicer zavezuje oba starša, saj sta oba dolžna prispevati k preživljanju ml. otrok (bodisi v naravi bodisi v denarju). Pri tem je potrebno poudariti, da ne gre za absolutizacijo načela otrokove koristi, saj je potrebno pri presoji o potencialnih pridobitnih zmožnostih upoštevati, da načelo najvišje koristi otroka ni nadustavno ali celo zunajpravno načelo in ima svoje vsebinske meje, ki so začrtane z ustavnim položajem preživninskega zavezanca. Na strani preživninskega zavezanca je treba pogledati kakšne so njegove trenutne delovne navade in marljivosti. Skrb za otroka bo terjala, da si v danih možnostih lahko poišče dodatno zaposlitev. Drugače pa je pri nekom, ki je že polno zaposlen ter dela poln delavnik. Če so njune otrokove potrebe nezadovoljene, je treba premotriti, ali bi nemara z dodatnim delom razumnega obsega lahko bolje poskrbel za otroka,¹ pri tem je po oceni sodišča druge stopnje nasprotna udeleženka tista, ki lahko k preživljanju otrok prispeva več, in sicer z dodatnim popoldanskim delom, še posebej, ker prikazuje sorazmerno nizke dohodke, ki jih prejema.

12Upoštevaje, da slednja razpolaga s sorazmerno nizkimi dohodki, je tako od nje pričakovati, da tovrstne storitve za sorodnike in prijatelje ne opravlja brezplačno ter si s tem, po oceni sodišča druge stopnje, lahko prisluži določen dodatni dohodek, s katerim bo zadovoljevala osnovne potrebe svojih otrok.

13Upoštevaje slednje, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je razmerje med dohodki, ki jih ustvarjata oz. bi jih lahko ustvarila udeleženca postopka nižje. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da je slednje 65 % proti 35 %, vendar glede na dodatne pridobitne zmožnosti predlagateljice, sodišče druge stopnje zaključuje, da je razmerje med dohodki predlagatelja in nasprotne udeleženke (upoštevaje njeno dodatno angažiranje) 60:40.

14Pritožba nadalje utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje glede ugotovljenih potreb posameznega otroka. Sodišče prve stopnje je potrebe posameznih otrok v celoti natančno povzelo in ocenilo v 12. točki obrazložitve. Sodišče druge stopnje k temu dodaja, da je sodišče prve stopnje naredilo zelo natančno matematično analizo stroškov, pri tem je po oceni sodišča druge stopnje pri posameznih postavkah pretiravalo (potrebe otrok ne morejo biti višje kot jih lahko zadovoljujejo starši, ko so še živeli skupaj), in sicer pri stroških za oblačilo v višini 50,00 EUR mesečno za vsakega otroka, kot tudi pri stroških za osebno higieno in plačljiva zdravila. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da na mesečni ravni stroški oblačil in obutve ne presegajo 40,00 EUR na otroka, stroški za higieno in potrebna zdravila pa ne 15,00 EUR oz. 20,00 EUR. Prav tako so stroški prehrane previsoko ocenjeni in znašajo med 120,00 in 140,00 EUR povprečno na otroka (del prehrane zadovoljujejo v šoli, sicer pa se za vse otroke skrbi v okviru gospodinjstva enako, saj noben od otrok nima posebne diete, A. A. pa tudi v primeru, da se prehranjuje izven doma v primeru izvenšolskih dejavnostih, se v tem primeru ne prehranjuje doma, tako njegovi stroški nogometnega udejstvovanja ne presegajo 70,00 EUR mesečno). Glede luksuznih potreb (kino, rojstnodnevna darila) sodišče druge stopnje ugotavlja, da v konkretnem primeru gre za družini z nizkimi dohodki, kar se mora upošteva tudi pri zadovoljevanju luksuznih potreb, čemer preživnina primarno ni namenjena.

15Sodišče druge stopnje tako celotne potrebe ml. A. A. ocenjuje v višini cca. 520,00 EUR in za ostale tri otroke približno 430,00 EUR na otroka (izpodbijani sklep v 13. točki sicer govori o skupnih stroških preživljanja za ml. A. A. 577,00EUR, za ml. B. B. 472,00 EUR, za ml. C. C. 489,00 EUR in za ml. Č. Č. 479,00 EUR skupaj 2.017,00 EUR, pri čemer so skupni dohodki staršev cca. 3.000,00 EUR).

16Glede na ugotovljene nekoliko nižje potrebe posameznega otroka, upoštevaje, da je sodišče prve stopnje povsem neutemeljeno izhajalo iz dejstva, da so potrebe, ki jih krije vsak starš v okviru skupnega gospodinjstva različne (v kolikor posamezni starš krije nadstandardne potrebe otroka v okviru svojega gospodinjstva to sicer lahko počne, vendar ne na račun drugega starša), tako da po oceni sodišča druge stopnje vsak od staršev krije enak del stroškov posameznega otroka neposredno v okviru svojega gospodinjstva, je sodišče druge stopnje zaključilo, da so potrebe A. A., ki jih je dolžan kriti predlagatelj v sorazmerju s svojimi nekoliko višjimi dohodki, nasprotni udeleženki 100,00 EUR mesečno in za ostale tri otroke cca. 60,00 EUR mesečno, kar je dolžan plačevati nasprotni udeleženki, upoštevaje, da so njegovi dohodki vendarle višji.

17Sodišče druge stopnje nadalje ugotavlja, da je nasprotna udeleženka v letu 2025 dobila izredno socialno denarno pomoč v znesku 1.000,00 EUR za pokrivanje šolskih potrebščin, oblačil in obutev za otroke, kar znese cca. 20,00 EUR mesečno na posameznega otroka, pri tem pa upoštevaje, da je ta znesek za otroke v letu 2025 že prejela, je sodišče tako izračunan prispevek predlagatelja za obdobje od 2. 2. 2025 do izdaje sklepa sodišča druge stopnje spremenilo in znižalo še za dodatnih 20,00 EUR na otroka.

18Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi predlagatelja, ki se nanaša na preživninske sposobnosti nasprotne udeleženke in glede potreb otrok ter glede določitve stalnega prebivališča otrok delno ugodilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), v ostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), saj je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da socialni transferji v primeru, ko gre za ustrezno visoke dohodke udeležencev postopka (dohodki obeh udeležencev so sicer sorazmerno nizki, vendar še vedno dovolj visoki, da se pri izračunu preživnine socialni transferji ne upoštevajo), niso upoštevni.

19V skladu s 101. členom ZNP-1, ko je sodišče upoštevalo in sledilo predvsem koristim ml. otrok ter je o stroških postopka odločilo po prostem preudarku, je odločilo, da tako pritožnik kot nasprotna udeleženka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ VS RS sklep II Ips 10/2024 z dne 19. 6. 2024, VSM III Cp 714/2025 z dne 19. 12. 2025.