VSL Sklep I Ip 1350/2025

I. Pritožbi zoper sklep z dne 7. 10. 2025 se ugodi in se sklep razveljavi.

Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s sklepom z dne 7. 10. 2025.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 27. 8. 2025 se ugodi in se sklep razveljavi.

Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s sklepom z dne 27. 8. 2025.

O pritožbi zoper sklep z dne 7. 10. 2025

1Z izpodbijanim sklepom z dne 7. 10. 2025 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se šteje, da je pritožba zoper sklep z dne 27. 8. 2025 umaknjena.

2Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je sodno takso dejansko plačal in to v odprtem roku, za kar prilaga tudi potrdilo o nakazilu na račun sodišča z dne 30. 9. 2025 (v overjenem prevodu). Dolžnik je namreč dne 30. 9. 2025 ob 10:57 uri na bančni račun sodišča naveden v Nalogu nakazal celoten znesek sodne takse v višini 100,00 EUR. Dolžnik je pri plačilu navedel pravilno številko računa, pravilen BIC banke in ime ter naslov prejemnika, do napake pa je prišlo pri navajanju reference, saj je dolžnik namesto reference SI00 000-001 (kot bi bilo pravilno) v plačilni nalog vnesel referenco SI00 000-0011. Kot izhaja iz navedenega je dolžnik pri navedbi reference pomotoma dodal eno številko. Dolžnik s strani naslovnega sodišča ni bil pozvan, da naknadno predloži potrdilo o plačilu, temveč je zgolj prejel izpodbijani sklep, s katerim je bil seznanjen s svojo napako. Dolžnik izpostavlja, da mu ni mogoče očitati, da ob plačilu tudi ni predložil potrdila o plačilu, saj je plačilo sodne takse opravil s sklicem (za katerega je bil prepričan, da je pravilen), za svojo očitno pomoto pa je izvedel šele z vročitvijo izpodbijanega sklepa. V konkretnem primeru je mogoče zaključiti, da je šlo za očitno pisno pomoto, saj se vsi ostali podatki iz priloženega potrdila o plačilu ujemajo z zahtevami iz Naloga. Takšno pomoto je mogoče tudi skladno s sodno prakso opredeliti za opravičljivo, saj je plačilo izvršila stranka, za katero poslovanje s sodišči ni vsakodnevno opravilo. Prav tako pomota nima finančnih posledic, saj je bilo plačilo izvršeno na račun sodišča. Če bi izpodbijani sklep obstal v veljavi, bi bila takšna odločitev povsem neživljenjska, hkrati pa bi posegala v ustavno pravico dolžnika do pravnega sredstva, saj bi zaradi očitne pisne napake (ki se lahko pripeti vsakomur) izgubil pravico do pritožbe. Priglaša pritožbene stroške.

3Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Iz uradnega zaznamka v spisu z dne 7. 11. 2025 izhaja, da je bila sodna taksa po plačilnem nalogu z dne 18. 9. 2025 v znesku 100,00 EUR plačana dne 30. 9. 2025 iz tujine in na napačen sklic, zato se podatek o plačilu ni uparil z zadevo. Iz spisovnih podatkov je torej razvidno, da je dolžnik dolžno sodno takso plačal v sodno določenem roku. Pri plačilu je navedel v plačilnem nalogu navedeno sklicno številko, oziroma je pri njenem zapisu zgolj pomotoma dodal eno številko. Pritožbeno sodišče soglaša, da gre za pomoto, saj se vsi ostali podatki na pritožbi predloženemu dokazilu ujemajo z zahtevami iz plačilnega naloga. Pomoto je mogoče opredeliti za opravičljivo, saj je plačilo izvršila stranka, katere poslovanje s sodišči ni vsakodnevno opravilo. Pomota finančnih posledic nima, saj je bilo plačilo izvršeno na račun sodišča, tako da so sredstva že med proračunskimi sredstvi, namenjenimi za poslovanje sodišč. Tudi pri poslovanju z vlogami, ki jih vložnik zaradi očitne pomote pošlje nepristojnemu sodišču, procesna pravila tovrstno pomoto opredeljujejo kot opravičljivo (deseti odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je sodna praksa (citira jo pritožnik) tudi v primeru plačila sodne takse zavzela stališče, da je takšna zmota opravičljiva (prim. sklep VSL II Cp 990/2019). Plačilo sodne takse z navedbo nepravilne sklicne številke je tako treba šteti za očitno pisno napako, ki se lahko pripeti tudi stranki, zastopani po pooblaščencu (prim. tudi sklep VSL I Cp 1231/2011).

6Utemeljeni pritožbi je višje sodišče zato ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7Kljub uspehu s pritožbo ni upnik tisti, ki je zakrivil dolžnikovo pomoto in povzročil potrebo po vložitvi pritožbe, zato dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške, saj mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji, zato nastali stroški za izvršbo niso bili potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ).

O pritožbi zoper sklep z dne 27. 8. 2025

8Z izpodbijanim sklepom z dne 27. 8. 2025 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek nadaljuje z dnem vročitve tega sklepa dolžniku.

9Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe pravdnega postopka in prekinilo postopek, pri čemer ni upoštevalo 132. člena ZFPPIPP, ki v 1. točki tretjega odstavka jasno določa, da se postopek izvršbe ustavi z začetkom stečajnega postopka, če v postopku izvršbe upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice. V času izdaje sklepa o prekinitvi je bil zoper dolžnika v teku stečajni postopek, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St 001/2024 in upnik do takrat ni pridobil ločitvene pravice. Sklep o izvršbi namreč ni bil poslan v izvrševanje, oprava izvršbe se sploh še ni začela, zato pridobitev ločitvene pravice niti ni bila mogoča. Sodišče zaključuje, da je treba, vse dokler sklep o izvršbi v kondemnatornem (dajatvenem) delu ne postane pravnomočen, o pravnih posledicah začetka insolvenčnega postopka odločati na podlagi določb ZPP, s čimer pa se dolžnik ne strinja. Potencialno bi bilo izvršbo mogoče prekiniti v delu, v katerem je ne bi bilo treba ustaviti, kar je v izvršilnem delu, čeprav dolžnik sicer meni, da bi jo bilo treba ustaviti v celoti. Do izvrševanja sklepa o izvršbi na podlagi načela koncentracije niti ne bi moglo priti, saj je moral upnik svojo terjatev prijaviti v stečajni postopek, kjer bi nato po izvedenem stečajnem postopku lahko prišlo do (delne) izpolnitve obveznosti. Na tej podlagi pa bi se moral tudi sam postopek izvršbe ustaviti. Sodišče je napačno uporabilo 205. člen ZPP, ki ga v primeru začetka stečajnega postopka izključuje 132. člen ZFPPIPP kot specialna ureditev, zato je bil sklep o prekinitvi nezakonit, posledično pa je nezakonit tudi izpodbijani sklep. Priglaša pritožbene stroške.

10Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

11Pritožba je utemeljena.

12Izpodbijani sklep predstavlja sklep o nadaljevanju postopka po tem, ko je bil ta z dnem 28. 6. 2024 prekinjen zaradi pričetka postopka stečaja nad dolžnikom. Po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se namreč postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Iz razlogov sodišča prve stopnje še izhaja, da je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 128/2025 z dne 28. 5. 2025 razveljavilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o začetku stečajnega postopka in zadevo vrnilo v nov postopek. Postopek pa se nadaljuje takoj, ko preneha razlog za prekinitev (tretji odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je sodišče prve stopnje postopek nadaljevalo in zapisalo, da bodo z vročitvijo tega sklepa za dolžnika pričeli teči vsi roki. Odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja pritožba.

13V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zoper dolžnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ima dvojno naravo, saj v prvi fazi vključuje izdajo plačilnega naloga (kondemnatorni oziroma naložitveni del sklepa o izvršbi), če sklep o izvršbi postane pravnomočen, pa šele preide v čisti izvršilni postopek. Sklep o izvršbi je sodišče izdalo dne 20. 5. 2024. Zoper sklep o izvršbi je dolžnik vložil ugovor, o katerem še ni bilo odločeno, zato sklep o izvršbi ni postal pravnomočen. Stečajni postopek nad dolžnikom se je pričel 28. 6. 2024 ter je bil predmetni postopek prekinjen z dnem začetka stečaja. Postopek zato še ni prešel v fazo izvršbe. Tudi višje sodišče meni, da je treba, vse dokler sklep o izvršbi v kondemnatornem (dajatvenem) delu ne postane pravnomočen, o pravnih posledicah začetka insolvenčnega postopka odločati na podlagi določb ZPP (ter ZFPPIPP, prim. sklep VSL I Ip 1285/2020). Argument, da bi s prekinitvijo postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine prišlo do kršitve načela koncentracije (stečajnega) postopka ne vzdrži, temveč obratno, prekinitev takega postopka ravno pripomore k spoštovanju načela koncentracije stečajnega postopka. Pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik uveljavlja, da izvršilnega postopka sodišče prve stopnje ne bi niti smelo prekiniti, bi dolžnik moral podati že v pritožbi zoper sklep o prekinitvi in ne šele v obravnavani pritožbi. V tej fazi postopka so tovrstne pritožbene navedbe prepozne.

14Stečajno sodišče je, kot izhaja iz spletnega portala AJpes, s sklepom z dne 28. 6. 2024 pričelo stečajni postopek nad dolžnikom, višje stečajno sodišče pa je s sklepom Cst 128/2025 z dne 28. 5. 2025 tak sklep res razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, te pa nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 244. člena ZFPPIPP). Določilo drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP pa določa, da če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Novo sojenje v takem primeru ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Za stališče, da so bili z razveljavitvenim sklepom sklepa o začetku stečajnega postopka odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka v zakonu ni opore. Ovira za tako stališče je prav citirano določilo 244. člena ZFPPIPP. Le če bi bil v pritožbenem postopku prvostopenjski sklep o začetku postopka stečaja spremenjen tako, da bi bil predlog za začetek tega postopka zavrnjen, bi bili odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka (glej sklep VSL Cst 401/2019).

15Iz spletnega portala Ajpes izhaja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani dne 12. 1. 2026 ponovno izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, ki se vodi pod opr. št. St 002/2026. Zato velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Navedeno pomeni, da razlogi za prekinitev izvršilnega postopka niso prenehali, zato pogoji za njegovo nadaljevanje niso izpolnjeni.

16Utemeljeni pritožbi je bilo zato treba ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17Dolžnik je s pritožbo sicer uspel, vendar pa ni bil upnik tisti, ki je predlagal nadaljevanje izvršilnega postopka, zato mu upnik pritožbenih stroškov ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ) in jih dolžnik zato krije sam. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji, zato nastali stroški za izvršbo niso bili potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ).