VSRS Sklep II DoR 363/2025

Predlog se zavrne.

1Toženca (tožnikova starša) sta solastnika stanovanjske hiše v Ljubljani. Tožnik je skupaj s svojo družino uporabljal mansardno stanovanje v najvišji etaži, ki ga je imel v posesti od konca leta 1996 do začetka leta 2011.

2Sodišče prve stopnje je o primarnem zahtevku odločilo leta 2021 in ugodilo tožnikovemu zahtevku za ugotovitev, da sta mu toženca mansardno stanovanje podarila, ter jima naložilo dovolitev izdelave elaborata in izdajo zemljiškoknjižnega dovolila. Višje sodišče je pritožbi tožencev ugodilo; zahtevek za ugotovitev obstoja darilne pogodbe je zavrglo, zahtevek za izdelavo elaborata in izdajo zemljiškoknjižnega dovolila pa zavrnilo. Zadevo je vrnilo v novo odločanje o podrejenem zahtevku, zaradi česar je moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali je tožnik lastninsko pravico na mansardi pridobil s priposestvovanjem. Tožnik je kot podlago za pridobitev lastninske pravice zatrjeval sklenitev ustne darilne pogodbe s staršema.

3Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnik lastnik mansardnega stanovanja, prav tako pa zahtevek za izdajo elaborata in zemljiškoknjižnega dovolila.

4Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

5Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil obširen predlog za dopustitev revizije. Predlaga, naj se revizija dopusti glede osemnajstih vprašanj, ki naj bi bila pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Zatrjuje, da odločitev sodišča druge stopnje odstopa od obstoječe prakse Vrhovnega sodišča oziroma da taka praksa sploh ne obstaja. Vprašanja se povečini nanašajo na pravilnost dokazne ocene glede odločilnega dejstva, ali je bila v konkretnem primeru sklenjena ustna darilna pogodba, to dejansko ugotovitev skušajo izpodbiti tudi z opozarjanjem na standard obrazložitve sodnih odločb v ponovljenem postopku, zlasti kadar sodišče na podlagi istih dokazov sprejme drugačno dejansko ugotovitev. Tožnik uveljavlja tudi kršitev pravice do izjave, saj naj bi bil med zaslišanjem prekinjen in naj ne bi mogel podati celotne izpovedi, ter navaja, da sodišče ni uporabilo materialnoprocesnega vodstva, čeprav je zahtevek zavrnilo zaradi domnevno pomanjkljivih trditev. Opozarja na neaktivnost toženke, ki je ni bilo na obravnave, kar bi moralo biti upoštevano pri dokazni oceni, ter na nepopolno obrazložitev sodbe prve stopnje in pomanjkljivo opredelitev pritožbenega sodišča do njegovih navedb.

6Predlog ni utemeljen.

7Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati rešitev pravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V obravnavani zadevi po oceni Vrhovnega sodišča ti pogoji niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).