VSRS Sklep II DoR 17/2025

Predlog se zavrne.

1Tožnika sta bila kot dediča v zapuščinskem postopku po pokojni A. A. napotena na pravdo za ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku z dne 22. 8. 2014.

2Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov, da je pogodba o preužitku, ki so jo 22. 8. 2014 sklenili A. A. kot preužitkarica in toženca kot prevzemnika, nična (točka I. izreka) in se pri nepremičninah parc. št. 504/2, 451/3, 450/2, 450/3, vse k. o. ..., in vikend, k. č. br. 201/2, vpisan v z. k. vl. br. 1060, k. o. ..., vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov tako, da se izbriše na toženca vpisana lastninska pravica in se nepremičnine bremen proste vrnejo v zapuščino po pokojni A. A. (točka II. izreka).

3Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta toženca vložila predlog za dopustitev revizije. Predlagata, naj se revizija dopusti glede vprašanja, ki naj bi bilo pomembno za enotno uporabo prava, saj o njem Vrhovno sodišče še ni odločalo:

Ali iz pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kot ga v bistvenem predstavljajo naslednja dejstva:

‒ da je tožena stranka s pokojno materjo sklenila pogodbo o preužitku in na njeni podlagi prejela njeno nepremično premoženje,

‒ da mati dolga do tožečih strank ni poplačala; prvi toženec naj o tem ne bi vedel, drugi toženec pa izpovedal, da tudi sam ni prejel dogovorjenega deleža,

‒ da je drugi toženec izjavil, da je bila pogodba sklenjena zato, ker pokojna mati tožnikoma ni želela ničesar dati, ker je nista obiskovala,

‒ da nobena od strank ni storila ničesar za izterjavo svojih terjatev do pokojne matere,

‒ da sta toženca pogodbo o preužitku do smrti matere redno izvrševala,

pravilno razsoditi, da je pogodba o preužitku nična, ker je sklenjena z glavnim in odločilnim nagibom oškodovanja upnikov ali pa gre za pogodbo, ki bi jo glede na ugotovljeno dejansko stanje moralo sodišče presojati po pravilih, ki veljajo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati rešitev pravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V obravnavani zadevi po oceni Vrhovnega sodišča ti pogoji niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).