VSL Sklep II Cp 2291/2025

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje¹ je zavrnilo predlog skrbnice tožnika za razveljavitev potrdila o izvršljivosti in pravnomočnosti sodbe in sklepa II P 1603/2019 z dne 31. 5. 2022.

2V pravočasni pritožbi, ki jo je vložil po skrbnici, tožnik navaja, da mu je bila kršena pravica do sodnega varstva, saj je sodišče plačilne naloge za plačilo sodne takse in druge odločitve vročilo le težko bolnemu odvetniku, ki ga je zastopal po brezplačni pravni pomoči. Tožnik se je s sodbo seznanil šele ob pregledu spisa 20. 3. 2025. Sumi, da je sodišče vedelo, da se odvetnik po vložitvi pritožbe zdravi zaradi kapi in mu je ne glede na to vročalo plačilne naloge in vse odločitve na naslov njegove odvetniške pisarne. Postopek zato ne more biti pravnomočno zaključen 31. 5. 2022, oz. zaradi napak sodišča sploh ne more biti zaključen. Čeprav je bilo jasno, da pooblaščenec zastopa tožnika po brezplačni pravni pomoči, je sodnica ugotovila, da sodna taksa ni plačana in zato pritožbo nezakonito zavrgla. Tožnik in njegova skrbnica nista bila seznanjena z boleznijo odvetnika niti s poslanimi nalogi za sodno takso.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče je v 2. točki obrazložitve navedlo ustrezno pravno podlago za odločanje (42. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ). V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo je pravilna vročitev sodne odločbe stranki v postopku eden od ključnih procesnih instrumentov za uresničevanje pravice do izjave kot bistvenega elementa pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), za uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in še zlasti za uresničevanje pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Institut razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je namenjen odpravi kršitev, ki so posledica nepravilne vročitve oziroma nevročitve sodne odločbe, zlasti pa zagotovitvi možnosti, da lahko stranka zoper sodno odločbo vloži pravno sredstvo in s tem uveljavi svojo pravico do sodelovanja v postopku in pravico do pravnega sredstva.² Po drugi strani pa je situaciji, ko stranka iz upravičenega vzroka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, namenjen institut vrnitve v prejšnje stanje (116. člen Zakona o pravdnem postopku).

6Pri pregledu spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo pravilno vročen pooblaščencu tožnikove skrbnice. Prav tako mu je bil pravilno vročen sklep o zavrženju pritožbe, ki jo je vložil tožnik sam. S podpisov na povratnicah je razvidno, da so bile praktično vse pošiljke vročene neposredno pooblaščencu.³ Prav tako je iz spisa razvidno, da tožnik v tej zadevi ni imel brezplačne pravne pomoči, kot zatrjuje v pritožbi. V spisu sta namreč odločbi o zavrnitvi njegovih predlogov za brezplačno pravno pomoč.⁴ Bolezen pooblaščenca je tožnik prvič omenil šele v pritožbi, zanjo pa tudi ni dal nobenih dokazov. Končno pa je morebitna pooblaščenčeva bolezen lahko razlog kvečjemu za uvodoma predstavljeno vrnitev v prejšnje stanje, ne vpliva pa na pravilnost vročitve. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je vezan na zakoniti rok iz drugega odstavka 117. člena ZPP, a v tej zadevi ni bil vložen.

7Tako se izkaže za pravilno odločitev sodišča prve stopnje, da se zavrne predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe z dne 31. 5. 2022, saj je bilo o obeh vloženih pritožbah zoper navedeno sodbo (tožnikovi in tisti, ki jo je vložil pooblaščenec njegove skrbnice) že pravnomočno odločeno.

8Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker ni kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, se pritožba zavrne in sklep potrdi (353. člena ZPP).

¹ V nadaljevanju "sodišče".
² VSM Sklep I Ip 67/2025.
³ Edino dopis z dne 28. 2. 2023 je bil pooblaščencu vročen v poštni predal.
⁴ Odločbi Okrožnega sodišča v Ljubljani: Bpp 2508/22 z dne 11. 10. 2022 in Bpp 2961/2021 z dne 15. 11. 2021.