VSC Sklep II Cp 475/2025

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozen zavrglo predlagateljev predlog za podaljšanje ukrepov, ki jih je sodišče prve stopnje na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) izreklo s sklepom VI N 165/2024 z dne 21. 11. 2024 za obdobje 12 mesecev. Predlagatelj je predlog na podlagi tretjega odstavka 19. člena ZPND¹ za podaljšanje veljavnosti izrečenih ukrepov vložil dne 24. 11. 2025.

Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da se je veljavnost izrečenih ukrepov, zato ker ugovor (tretji odstavek 22.d člena ZPND) ali pritožba (drugi odstavek 22.f člena ZPND) zoper izrečene ukrepe ne zadržita njihove izvršitve, iztekla po izteku 12 mesecev od dne izdaje sklepa, torej dne 21. 11. 2025.

2Predlagatelj v pritožbi navaja, da je v izreku sklepa z dne 21. 11. 2024 navedeno, da izrečeni ukrepi veljajo 12 mesecev od dne vročitve tega sklepa nasprotni udeleženki, zato ne drži, da so ukrepi pričeli veljati že z dnem izdaje sklepa. Ker je bil sklep z dne 21. 11. 2024 nasprotni udeleženki vročen šele 7. 12. 2024, je bil predlagateljev predlog vložen še v času veljavnosti izrečenih ukrepov in je zato pravočasen. Po mnenju predlagatelja je sodišče prve stopnje prišlo v nasprotje z izrekom sklepa z dne 21. 11. 2024.

Predlagatelj se nadalje glede časovne veljavnosti izrečenih ukrepov sklicuje na splošne določbe ZPND, ki po njegovem mnenju sodišču glede tega dajejo diskrecijsko pravico. Sodišče je zato v nadaljevanju vezano na izrek sklepa o tem, kdaj pričnejo veljati izrečeni ukrepi. Sodišče prve stopnje je po njegovem prepričanju zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je nasprotje med razlogi izpodbijanega sklepa in izrekom predhodno izdanega sklepa glede veljavnosti izrečenih ukrepov. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje glede pravočasnosti predlagateljevega predloga ter poseglo tudi v predlagateljeve ustavne pravice do pravne varnosti.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da izpodbijani sklep ni obremenjen z absolutnima procesnima kršitvama iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi bila presoja sodišča prve stopnje o veljavnosti izrečenih ukrepov iz izpodbijanega sklepa v nasprotju z vsebino izreka sklepa z dne 21. 11. 2024. Ne gre namreč za notranje protislovje izpodbijanega sklepa (in s tem za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), če se ta opira na (po mnenju pritožbe sicer napačno) presojo vsebine drugega sklepa glede časovne veljavnosti izrečenih ukrepov. Če je ta presoja napačna, gre za procesno kršitev relativnega značaja in ne za notranje protislovje v izpodbijanem sklepu, ki bi preprečeval njegov preizkus.

Pritožbene navedbe glede procesne kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP so ostale na povsem abstraktni ravni in nanje zaradi njihove nekonkretiziranosti pritožbeno sodišče sploh ne more odgovoriti.

5Pač pa pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v izreku sklepa z dne 21. 11. 2024, s katerim je nasprotni udeleženki izreklo ukrepe na podlagi ZPND, jasno navedlo, da se ji ti izrekajo za obdobje 12 mesecev od vročitve tega sklepa. To pomeni, da je bila veljavnost izrečenih ukrepov odvisna do datuma vročitve sklepa z dne 21. 11. 2024 nasprotni udeleženki. Prav tako je utemeljena pritožbena navedba, da je bil sklep z dne 21. 11. 2024 (vsaj glede na podatke iz spisa) nasprotni udeleženki vročen dne 7. 12. 2024. To pomeni, da se je veljavnost izrečenih ukrepov iztekla dne 7. 12. 2025 in ne z iztekom 12 mesecev, šteto od dne izdaje sklepa, kot je to napačno razlogovalo sodišče prve stopnje.

Ker že izrek sklepa z dne 21. 11. 2024 kaže na zmotnost presoje sodišča prve stopnje o časovni veljavnosti izrečenih ukrepov, se pritožbenemu sodišču ni bilo treba izrekati do tega, kdaj sicer po splošnih procesnih pravilih (neodvisno od izreka, ki to v tej zadevi veže na trenutek vročitve) pričnejo veljati izrečeni ukrepi na podlagi ZPND.

6Sodišče prve stopnje je s tem, ko je napačno interpretiralo časovno veljavnost izrečenih ukrepov iz sklepa z dne 21. 11. 2024, storilo relativno procesno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi prvim odstavkom 22.a členom ZPND ter 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki je že na prvi pogled vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj je sodišče prve stopnje zaradi tega predlog zavrglo kot prepozen in ga ni meritorno obravnavalo.

7Že ta kršitev je pritožbenemu sodišču narekovala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22.a členom ZPNKD in 42. členom ZNP-1). Do drugih pritožbenih navedb glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja se pritožbenemu sodišču iz tega razloga ni bilo treba opredeljevati.

¹ Če ta zakon ne določa drugače, sodišče izreče ukrep iz prvega odstavka tega člena za največ 12 mesecev. Žrtev lahko poda predlog za podaljšanje trajanja izrečenega ukrepa pred iztekom roka, za katerega je bil ukrep izrečen. Sodišče lahko trajanje ukrepa podaljša večkrat, vendar vsakokrat za največ 12 mesecev, če ta zakon ne določa drugače (tretji odstavek 19. člena ZPND).