VSRS Sklep X DoR 132/2025

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da se v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju pri določanju vrednosti kapitala ob pridobitvi ne uporabi tretji stavek drugega odstavka 98. člena ZDoh-2?

2. Ali je Upravno sodišče pravilno razlagalo določilo 101. člena Zakona o dohodnini, s tem ko je za čas pridobitve kapitala v primeru, ko je kapital pridobljen na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, štelo dan sklenitve pogodbe in ne dan smrti preživljank?

1Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, odločbo Finančne uprave Republike Slovenije DT 42152-6512/2023-4 z dne 13. 10. 2023 odpravilo in vrnilo zadevo istemu organu v ponoven postopek.

2V obrazložitvi izpodbijane sodbe je navedlo, da je upoštevaje ustaljeno stališče sodne prakse pogodba o dosmrtnem preživljanju odplačna pogodba. Zato bi morala toženka pri ugotavljanju nabavne vrednosti kapitala ob pridobitvi uporabiti drugi in ne tretji stavek drugega odstavka 98. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) ter zavezancu dopustiti, da to vrednost dokazuje z ustreznimi dokazili (cenitvijo). Glede na prvi odstavek 101. člena ZDoh-2 je kot čas pridobitve kapitala drugače kot toženka štelo datum sklenitve pogodb (leta 2015) in ne smrt preživljank, kar pomeni tudi znižanje davčne stopnje.

3Zoper to sodbo je toženka (v nadaljevanju predlagateljica) vložila predlog za dopustitev revizije glede v izreku navedenih vprašanj. Njuno pomembnost utemeljuje s tem, da sodne prakse Vrhovnega sodišča ni in da se vprašanji nanašata na širok krog davčnih postopkov, v katerih zavezanci kapital pridobijo na podlagi pogodb o dosmrtnem preživljanju, preužitku in izročitvi. Glede prvega vprašanja navaja, da je tretji stavek drugega odstavka 98. člena ZDoh-2 treba razlagati ob uporabi analogije s 6. členom Zakona o davku na dediščine in darila (v nadaljevanju ZDDD), na način, da se ne nanaša le na primere, ko je bil kapital pridobljen po 1. točki 95. člena ZDoh-2 ali na podlagi darilne pogodbe, ampak tudi na vse druge, ko je bil od kapitala odmerjen davek na dediščine in darila. Meni, da drugačno stališče neenakopravno obravnava davčne zavezance, ter citira odločbo Ustavnega sodišča U-I-216/20. Glede drugega vprašanja navaja, da pri pridobitvi kapitala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne gre za pridobitev na podlagi pogodbe v smislu prve povedi prvega odstavka 101. člena ZDoh-2, ampak za drug primer pridobitve iz druge povedi iste določbe. Kot bistven argument za to stališče navaja okoliščino, da se lastninska pravica na nepremičnini prenese šele s smrtjo preživljanca, in v tej zvezi izpostavlja stališče iz sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 17/2021, po katerem bi ta okoliščina lahko bila merilo razlikovanja za določitev trenutka nastanka davčne obveznosti. Tudi v zvezi s tem vprašanjem se zavzema za uporabo analogije s 6. členom ZDDD. Meni, da bi bilo smiselno in tudi z vidika stroškov postopka primerno, da bi bil čas pridobitve premoženja po obeh zakonih isti.

4Predlog je utemeljen.

5Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)¹ so po presoji Vrhovnega sodišča izpolnjeni glede obeh predlaganih pravnih vprašanj. Ti sta pomembni za vnaprej nedoločeno število primerov obdavčitev dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnin, pridobljenih na podlagi pogodb o dosmrtnem preživljanju (teh naj bi jih bilo po navedbah predlagateljice vse več), z odgovorom nanju pa bo predlagateljici in Upravnemu sodišču dana usmeritev oziroma vodilo za odločanje v podobnih primerih. Ker je po obrazloženem odgovor na v izreku navedeni vprašanji pomemben za razvoj prava preko sodne prakse, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo.

6Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.